Tomaž Perovič: "Mediji niso in nikoli ne bodo objektivni poročevalci o dogodkih. Objektivnost poročanja je popolna neumnost."
Tokratna rubrika Kontra je posvečena problematiki RTV Slovenija. Ta in naslednji teden sledijo še teksti voditelja Odmevov TVS Igorja E. Berganta, radijskega voditelja in pomočnika direktorja Radia Slovenija Mateja Praprotnika, nekdanjega novinarja BBC World Servicea Tadeja Zupančiča, prof. dr. Suzane Žilič Fišer s FERI, člana Programskega sveta akad. dr. Janka Kosa in za konec še enkrat urednika Marko Crnkoviča.
Kot je nedavno izjavil Lado Ambrožič, eden od redkih res znanih nekdanjih obrazov in urednikov RTV Slovenija, je zgrožen zaradi nizke gledanosti dnevnoinformativnih oddaj Televizije Slovenija. Toda zakaj potem še vedno obstaja želja po obvladovanju nečesa, kar gleda tako malo ljudi? Zakaj taka bitka za nekaj, kar vsaj v enem delu politike dojemajo kot dinozavra preteklosti? Kot nekaj, kar je obsojeno na propad in kar je po njihovem popolnoma neverodostojno? Zakaj, ko pa imajo te vsebine TVS oz. RTV — tako imenovanega mainstream medija — vedno manj gledalcev, bralcev, obiskovalcev?
Mainstream mediji
O vplivu in pomenu medija danes ne odločajo samo njegovi ratingi. O tem odloča tudi odmev teh prispevkov na družabnih omrežjih in obiskanost spletnih strani. Nizki gledanosti TVS je torej treba prišteti še obiskovalce njihovih spletnih strani. Po oktobrskih podatkih MOSS je spletna stran MMC med novičarskimi spletnimi mesti na prvem mestu po povprečnem dnevnem času na obiskovalca, na drugem po številu prikazov in na petem po številu edinstvenih obiskovalcev. Vsak od njih se na njihovi spletni zadrži v poprečju skoraj deset minut dnevno.
Tako pridemo seveda do drugačne slike o RTV in o tem, koliko ljudi spremlja novice danes. Če bi sklepali samo po gledanosti televizije, bi rekli, da novice ne zanimajo več prav dosti ljudi. Če pa seštejemo obiskanost spletnih strani in prisotnost na družbenih omrežjih, danes spremlja novice več posameznikov kot kadarkoli do sedaj v zgodovini človeštva. Morda bodo mainstream mediji nekega dne res propadli, a do takrat bo minilo še zelo veliko časa.
Glede na to, koliko časa po eni strani RTV Slovenija porabi za to, da se ukvarja sama s seboj — kdo bo urednik, kdo bo zamenjan, kdo bo odstavljen, kdo bo direktor —, in glede na to, da je dnevna tarča politike, ki se ima za edinega razsodnika kvalitete njihovega dela, je pravi čudež, da še sploh deluje.
Zamenjati gledalce
Ena najbolj odmevnih nadaljevank zadnjih let je zagotovo nadaljevanka Nasledstvo. Pripoveduje o izmišljeni družini Logan, ki obvladuje televizijske in časopisne medije, in pri tem veliko pove o načinu delovanja TV mreže Fox News, ki je odkrito podpirala Trumpa. V zadnjem nadaljevanju serije je prišlo do spora med Logani in predsednikom ZDA. Poglavar družine se je odločil, da bo spremenil usmeritev televizije in postal kritičen do predsednika, ki ga je do takrat odkrito podpiral. Zato pošlje hčerko h glavnemu novinarju svoje medijske hiše, ona pa mu zaukaže, naj bo od tega trenutka kritičen do predsednika. Pove mu tudi, katere stavke naj uporablja, ko govori o predsedniku. Novinar ji gladko reče, da ne pride v poštev, da bi spreminjal svoje mnenje, saj da bi tako izgubil reputacijo in gledalce in tudi škodoval biznisu družine Logan.
Logike medija in njegove vsebinske naravnanosti ne moreš spreminjati in sočasno računati, da boš obdržal iste bralce, gledalce. Ti od “svojega” medija pričakujejo določen način poročanja, določen svetovni nazor, ki ga zastopajo novinarji, voditelji. To je tisto, zaradi česar spremljajo medij. Sprememba usmeritve je tako rekoč zamenjava gledalcev in bralcev. Uspešni mediji se seveda prilagajo konzumentom, a te spremembe niso revolucionarne in niso narejene čez noč.
Tomaž Perovič
Objektivnost? Neumnost!
Hipotetično vprašanje: ali mislite, da bi imela Televizija Slovenija enako gledanost, če bi od jutri naprej njeno vsebino urejali recimo uredniki Nove24TV? Zagotovo ne.
Mediji niso in nikoli ne bodo objektivni poročevalci o dogodkih. Objektivnost poročanja je popolna neumnost. Že sama narava dela jo onemogoča. Novinar poroča o dogodku, ki traja recimo šest ur, toda njegovo poročilo mora biti dolgo samo minuto in pol. Novinar dela selekcijo, o čem bo poročal in o čem ne bo poročal. Urednik izbira med tristotimi dogodki, ki se zgodijo v enem dnevu — v oddaji pa televizija poroča samo o dvajsetih dogodkih.
In pri tem odločanju morajo biti uredniki in novinarji samostojni. Ne zato, ker je njihov poklic v resnici poslanstvo. In ne zato, ker so nekaj več od drugih. Ampak zato, ker je to njihovo delo.
Takšna je logika delovanja uspešnih medijev oz. mainstream medijev, ki si želijo veliko gledalcev in bralcev — za razliko od nišnih medijev, ki so zadovoljni z doseganjem ciljne publike omejenega obsega.
Ukvarjanje s samim seboj
Če nekdo od novinarjev in urednikov zahteva objektivnost, potem to pomeni, da zahteva podrejenost temu, za kar sam misli, da je objektivno. Toda kaj potem sploh loči dobro novinarstvo od slabega? Kaj je treba delati, da prepričaš ljudi, da verjamejo tvojemu izboru? Kako je medij lahko uspešen?
Odgovori so izjemno enostavni. Medij, ki laže in potvarja, ki govori neresnice in poroča samo o eni plati interpretacije dogodka, na dolgi rok ne bo uspešen. Tudi medij, ki predstavlja samo eno resnico in trdi, da obstaja samo ena resnica — in to njegova —, ne bo uspešen.
Šele na tej točki se lahko pogovarjamo o tem, ali je RTV Slovenija uspešen, dober medij ali ne. Moja ocena je naslednja: glede na to, koliko časa po eni strani RTV Slovenija porabi za to, da se ukvarja sama s seboj — kdo bo urednik, kdo bo zamenjan, kdo bo odstavljen, kdo bo direktor —, in glede na to, da je dnevna tarča politike, ki se ima za edinega lastnika in razsodnika kvalitete njihovega dela, je pravi čudež, da še sploh deluje.
Ne najboljše poteze
Mislim, da je v zadnjih letih TVS naredila veliko ne najboljših potez. Ali vsaj potez, ki jih ne razumem. Tako je recimo izpustila nekoč prvovrsten popoldanski nedeljski termin. Filmski program je osiromašen do te mere, da več ne vem, kdaj in kaj lahko pričakujem. Redki dokumentarni filmi so na sporedu, ne da bi večina za njih sploh vedela. Lastnih nadaljevank ne snemajo iz sezone v sezono. In tako naprej in tako naprej.
Posamezniki, ki ne delajo v informativnem programu, a bi morali bistveno prispevati k uspešnosti medija, imajo za sabo neverjetno mirna leta. Delajo slabo, vendar nihče ne ve, kdo so in jih tudi nihče ne sprašuje po njihovi profesionalnosti in predanosti. Tisti, ki imajo možnost in pravico, da delajo eno oddajo na mesec, imajo najboljšo službo na svetu. Javna obračunavanja med različno mislečimi znotraj hiše so zame popolnoma nerazumljivo početje. Enako velja tudi za javno kritiziranje oddaj lastnega podjetja. To je vse znak totalno neurejene organizacije.
Hipotetično vprašanje: ali mislite, da bi imela Televizija Slovenija enako gledanost, če bi od jutri naprej njeno vsebino urejali recimo uredniki Nove24TV? Zagotovo ne.
In vendar …
Od nekdaj sem prepričan, da je največja neumnost, ki jo neka medijska hiša lahko naredi, da začne predalčkati oddaje in šteti sekunde in vrstice, namenjene enemu ali drugemu sogovorniku. Če imaš eno neuravnoteženo oddajo na 1. programu, naredi še dve neuravnoteženi na 3. programu in vse bo urejeno.
Ja, že mogoče, da to lahko poveš politikom, če se moraš pred njimi zagovarjati. Zagovor pred gledalci in ustvarjanje stabilnega občinstva pa to ni. S takšno politiko delaš škodo prihodnosti lastne medijske hiše. Ena neumnost na drugo neumnost še nikoli nista rodili nič pametnega.
Nočem biti eden med tistimi, ki vsako potezo javne RTV pričakajo na nož. Nočem pa niti dajati potuhe slabim odločitvam in potezam, ki jih že leta in leta vlečejo eni in isti ljudje, varno pospravljeni v pisarne s pohištvom v stilu 70. let. RTV bo ostala točno tam. Globoko v preteklosti. Kot da se okoli njih ni nič spremenilo.
Novinarje in urednike v informativnem programu, ki v dani situaciji opravljajo svoj posel po najboljših močeh in ki so pri vsem tem še dnevna tarča napadov, pa občudujem. Predvsem pa občudujem mlade novinarje, ki so se vendarle odločili za ta posel — in to v taki ustanovi, kot je RTV Slovenija.
Opomba: V tekstu so bile naknadno korigirane prvotno netočne navedbe v zvezi z branostjo spletnega portala MMC.
Tomaž Perovič je urednik Obaleplus in nekdanji direktor informativnega in športnega programa Pro Plusa, prej prvi urednik Studia City (Studia Ljubljana).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
