Marko Crnkovič
Fan kolesarstva sem postal 19. septembra pred štirimi leti, ko sem slučajno gledal direkten prenos dvajsete, predzadnje etape Tour de France 2020. Skratka, od tistega koronskega kronometra 2020 sem Pogačarjev fan.
V nadaljevanju preberite:
Fan kolesarstva sem postal 19. septembra pred štirimi leti, ko sem slučajno gledal direkten prenos dvajsete, predzadnje etape Tour de France 2020. To je bil 36-kilometrski kronometer, na katerem je Pogačar z noro vožnjo prehitel do takrat vodilnega Rogliča za skoraj dve minuti in si zagotovil svojo prvo skupno zmago na svojem prvem Touru. Sedel sem pred televizorjem kot uročen in občasno spuščal diskretno neartikulirane glasove. Presenečen, da je profesionalno kolesarstvo kot monoton in dolgočasen vztrajnostni šport lahko tako napeto. Skratka, od tistega koronskega kronometra 2020 sem Pogačarjev fan.
Pogačar je predvsem športni fenomen, malo pa tudi socialni — kolikor kot nič hudega sluteča črna luknja srka vase družbene frustracije s svojo izpostavljenostjo. In tu pridemo do pravkaršnjega moraliziranja, pogiskepticizma.
Fan kolesarstva sem postal 19. septembra pred štirimi leti, ko sem slučajno gledal direkten prenos dvajsete, predzadnje etape Tour de France 2020. To je bil 36-kilometrski kronometer, na katerem je Pogačar z noro vožnjo prehitel do takrat vodilnega Rogliča za skoraj dve minuti in si zagotovil svojo prvo skupno zmago na svojem prvem Touru. Sedel sem pred televizorjem kot uročen in občasno spuščal diskretno neartikulirane glasove. Presenečen, da je profesionalno kolesarstvo kot monoton in dolgočasen vztrajnostni šport lahko tako napeto. Skratka, od tistega koronskega kronometra 2020 sem Pogačarjev fan.
Pogačar je predvsem športni fenomen, malo pa tudi socialni — kolikor kot nič hudega sluteča črna luknja srka vase družbene frustracije s svojo izpostavljenostjo. In tu pridemo do pravkaršnjega moraliziranja, pogiskepticizma.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
