(POGLED) Ivanka Trump, pohlepna in narcisoidna kot njen oče, nima druge možnosti, kot da se spusti v politiko

Ivanka, najstarejša hči Donalda Trumpa, je v svoji avtobiografiji z naslovom The Trump Card: Playing to Win in Work and Life opisala incident, v katerega sta bila vpletena njen oče in njegova druga žena Marla Maples. Družina je nameravala s svojim zasebnim letalom odleteti na Florido, vendar je Maplesova zamujala na letališče. Tik preden so vzleteli, kar se je zgodilo le pet minut pozneje, kot je bilo načrtovano, je Ivanka videla, da je na vzletno stezo pripeljal avto. Iz njega je skočila Maplesova. Toda ko je Ivanka na to opozorila svojega očeta, ta ni hotel pilotu ukazati, naj ustavi letalo. Njegova »besna in zmedena« žena je lahko le opazovala, kako njihovo letalo izginja v oblakih.

Nekomu bi se lahko tako Trumpovo vedenje zdelo brezčutno in kruto. Marsikdo bi v njem videl poskus izvajanja nadzora nad neposlušnimi. Toda v Ivankinih očeh je bila to nepotrebna življenjska lekcija o zamujanju. Desetletja pozneje se vendarle zdi, da je ponotranjila veliko naukov svojega očeta glede trdosrčnosti, si nadela masko stepfordske ženske in se uveljavila kot njegova najbolj pomembna – in najbolj nevarna – naslednica.  

Pred petimi leti ne bi za razmislek o Ivanki Trump zapravila niti trenutka. Njeno zvezdniško življenje – najprej je bila model, nato direktorica lastnega modnega podjetja – sem z veseljem prepuščala tabloidom. Tudi o njenem očetu ne bi pisala. A ker ta premožna družina obvladuje velik del ameriškega političnega, psihičnega in celo duhovnega življenja, mi ne preostane drugega, kot da ji namenim nekaj pozornosti.

A razlog ni le dejstvo, da je njen poglavar odslužil en mandat kot ameriški predsednik. Tako kot je vse svoje odrasle otroke imenoval za podpredsednike v Organizaciji Trump, je tudi svojo Belo hišo spremenil v še eno propadajočo podružnico svojega družinskega podjetja. Za Ivanko je to pomenilo, da je postala predsednikova »višja svetovalka«. Štiri leta pozneje se, čeprav se ne more pohvaliti z nobenim omembe vrednim dosežkom, očitno pripravlja na lastno politično kariero.

Na nek način Ivanka niti nima druge možnosti, kot da se spusti v politiko. Svojo kariero je zgradila s svojim priimkom. Da je lahko delala kot fotomodel, se lahko zahvali očetovemu statusu in tudi maminemu, ki je uživala visok ugled v svetu mode. Njena modna blagovna znamka pa so bile kreacije drugih ljudi, opremljene z etiketo, na kateri je bilo izpisano njeno ime.

Toda po pogubnem Donaldovem predsedniškem mandatu je ime Trump postalo nezaželeno v svetu mode. Ključni trgovci na drobno, kot sta denimo Nordstrom in Neiman Marcus, so že pred letom dni nehali prodajati Ivankine izdelke, medtem ko so se nekateri njeni nekdanji trgovski partnerji pritoževali zaradi njenih neetičnih praks.

Zato bo Ivanka raje naprej tržila očetovo politično blagovno znamko. Toda ker so Trumpove v New Yorku glasno izžvižgali, si bo za sedež najverjetneje izbrala Florido, ker je njen oče tam dobil volitve leta 2016 in 2010 in ker se tam nahaja njegov luksuzni podeželski klub Mar-a-Lago.

Konec preteklega leta je Donald svoje stalno prebivališče z Manhattna uradno prenesel v Mar-a-Lago, kjer očitno namerava živeti po odhodu iz Bele hiše, čeprav si prebivalci Palm Beacha na vso moč prizadevajo to preprečiti. Ivanka pa je nedavno kupila 30 milijonov dolarjev vredno posestvo v bližini Miami Beacha.

To nakazuje, da Ivanka morda razmišlja o kandidaturi za članico senata, še posebno če se bo njen oče odločil znova kandidirati na predsedniških volitvah leta 2024. Toda glede na to, da je njen oče leta 2016 odkrito razmišljal o tem, da bi jo imenoval za svojo podpredsednico, obstaja tudi možnost, da bo Donald operiral iz ozadja, medtem ko si bo Ivanka na volitvah leta 2024 za republikance prizadeva osvojiti vodilno funkcijo v državi.

Ivanka utegne biti idealna »frontwoman« za Trumpove. Je enako hladna in kruta kot njen oče, vendar bolj uglajena in vljudna, poleg tega pa se očitno vsaj deloma zaveda napak v blagovni znamki Trump. S knjigo Women Who Work: Rewriting the Rules for Success, ki jo je objavila leta 2017, se je poskusila pozicionirati kot ambiciozna in zanesljiva ženska.

Seveda se velika večina uspešnih žensk na vrh ni povzpela z zlatim Trumpovim dvigalom, ampak so do tja pripešačile po stopnicah. Zato ne preseneča, da imajo mnoge »ženske, ki delajo«, vse manj posluha za Ivankino samopoveličevanje. Na lanskem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu je bila tedanja generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde šokirana, ko je hčerka ameriškega predsednika prekinila razpravo svetovnih voditeljev. Marsikatero obrv je Ivanka dvignila tudi leta 2017, ko je zasedla očetovo mesto med predsedniki držav na vrhu skupine G20.

Nepotizma seveda ni izumil Trump in politične dinastije so stara ameriška tradicija. Hillary Clinton in Georgu W. Bushu sta več koristi prinesla njuna priimka kot njuni dejanski dosežki. Liz Cheney ne bi bila ena od vodilnih republikanskih političark v predstavniškem domu, če njen oče ne bi bil nekdanji podpredsednik Dick Cheney. Vse do danes se ni zgodilo, da na katerih volitvah ne bi za sedež v predstavniškem domu kandidiral tudi kak Kennedy.

Kako lahko potem jaz, ki se pišem Hruščov, udriham čez nepotizem? Moj priimek me ne bo spravil v pisarno v Kremlju, ravno nasprotno, v Rusiji Vladimirja Putina sem v učbenikih navedena kot primer državljana, kakršen Rus ne bi smel biti. Celo ko je Sovjetsko zvezo vodil moj pradedek Nikita, brezsramni nepotizem ni prišel v poštev. V 50. letih preteklega stoletja, ko je svojega zeta Alekseja Adžubeja imenoval za člana svojega možganskega trusta, so ljudje precej opletali z jezikom. In ko je Boris Jelcin, prvi postsovjetski ruski predsednik, svojo hčerko Tatjano imenoval za svojo uradno svetovalko, so kritiki to označili za brezsramno koruptivno potezo.

Toda celo med tistimi, ki imajo koristi od nepotizma, so Trumpovi korak dlje od korupcije. Zanje je nepotizem samo začetek izkoriščanja uradnega položaja za uresničevanje lastnih interesov. Zato bi morali biti ob Ivankini brsteči politični karieri prav vsi zaskrbljeni.  

Ivanka Trump je enako pohlepna in narcisoidna kot njen oče ter enako neusmiljena kot moški, ki je pustil svojo ženo stati na vzletni stezi. Če ji bo leta 2024 uspelo prebiti predsedniški »stekleni strop« - morda potem ko bo na republikanskih predhodnih volitvah porazila Liz Cheney in nato na predsedniških volitvah še sedanjo podpredsednico Kamalo Harris, ki je uspela izključno po zaslugi svojega lastnega trdega dela – se to ne zgodilo zato, ker si to zasluži. In svojo moč bo izrabljala enako kot njen oče: v korist družine Trump in za nikogar drugega.