Nobena skrivnost ni, da imajo poslovni in gospodarski interesi pogosto prioriteto nad zaobljubo, da bomo skupaj postavljali vse ambicioznejše cilje in ustavili vse bolj očitno segrevanje ozračja.
Stara sem 22 let in govorila sem z ljudmi, ki so bili na svojem prvem COP-u, še preden sem se rodila. Po eni strani se mi zdi občudovanja vredno, da so že toliko časa v tem, po drugi strani pa veliko pove, ko priznajo, da po njihovi oceni ni bilo ravno veliko COP-ov takih, ki bi bili zabeleženi kot velika zmaga za človeštvo. Sprejete odločitve so več kot le besede in zelo se te dotakne, ko vidiš ljudi, ki se jim ob sprejetju dogovora zasolzijo oči, saj vedo, kako usodno je to lahko za njihove lastne skupnosti, svojce in prijatelje. Podnebne spremembe so nepravične in neusmiljene. Odkrito sem jezna, ker je proces tako zahteven in dvoličen. Hkrati pa ohranjam upanje, ne le zato, ker ga moram, saj bom v prihodnosti, ki jo trenutno krojimo, predvidoma preživela še kar nekaj let, temveč tudi zato, ker vidim, da je želja, da preprečimo najhujše, vedno močnejša.