(POGLED) Pandemija pomanjkanja vitamina D

Drugi november je svetovni dan vitamina D. Pandemija covida-19 pa je v Sloveniji razkrila še drugo pandemijo, in to je pandemija pomanjkanja vitamina D, ki je pogostejše kot pomanjkanje kateregakoli drugega vitamina. Zaradi škodljivih posledic na zdravje pomeni to velik javnozdravstveni problem. Glede na slovensko študijo Nutrihealth v zimskih mesecih kar 80 odstotkom slovenskega prebivalstva primanjkuje vitamina D, pri 40 odstotkih pa so izmerili hudo pomanjkanje tega vitamina.

Vzroki pomanjkanja so različni, najobsežnejši pa so najverjetneje sodoben način življenja v zaprtih prostorih, nezmožnost pridobivanja vitamina D s soncem od septembra do maja, uporaba kreme za sončenje, temna polt, številna zdravila, kot so kortikosteroidi, antiepileptiki in nekateri antibiotiki. Vzrok so lahko tudi številne kronične bolezni prebavil, celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, presnovne bolezni, debelost in številni drugi.

Učinki vitamina D na kosti

Vitamin D ima številne in zelo različne učinke na telo poleg vpliva na metabolizem kalcija in fosforja ter na kosti. Večina telesnih celic ima receptor za vitamin D (VDR), prek katerega deluje na celična jedra s prepisovanjem genov za različne telesne funkcije. Najbolj znan je učinek na metabolizem kalcija in fosforja ter na mineralizacijo kosti. Pomembni so učinki na mišični sistem, pri tem vitamin D preprečuje katabolizem in je še kako pomemben pri preprečevanju izgube mišičnine, sarkopenije, zlasti pri starejšem delu prebivalstva. Pomemben je njegov vpliv na hormonski sistem, tako na ženske kot na moške spolne hormone, pri moških značilno zvišuje nivo testosterona. Ugodno vpliva na psihično stanje in zmanjša tveganje za anksioznost in depresijo. Zanimive so ugotovitve študije, da zmanjša tveganje za rakave in avtoimunske bolezni, zlasti pomemben je vpliv na imunski sistem.

​Kakšno vlogo ima vitamin D pri imunskem sistemu

Vitamin D aktivira zlasti vrojeni imunski sistem, z aktivacijo prepisa genov za beljakovine za normalno delovanje makrofagov in celic ubijalk. Ima velik vpliv na pridobljeni ali humoralni imunski sistem, katerega osrednje celice so B-limfociti, s tvorbo protiteles, na razvoj katerih vpliva tudi cepljenje. Že vrsto let je znano iz različnih študij (randomiziranih študij in metaanaliz), da normalni nivoji vitamina D zmanjšajo pojavnost okužb in omogočajo blažji potek obolenja ne samo zaradi respiratornih virusnih okužb, ampak tudi drugih.

​Kakšna je vloga vitamina D v pandemiji covida-19

Nova španska kohortna študija iz Barcelone, ki je bila objavljena v ugledni reviji JCEM in je zajela 838 bolnikov, je pokazala, da so tisti bolniki, ki so prejeli vitamin D, potrebovali intenzivno terapijo v 4,5 odstotka, v skupini brez vitamina D pa v 21 odstotkih. Smrtnost v prvi skupini je bila 4,7-odstotna, v skupini, ki ni prejemala vitamina D, pa 15,9-odstotna.

Od kod lahko pridobimo vitamin D

Pridobivanje vitamina D z izpostavljanjem soncu trenutno, glede na letni čas, ni aktualno. V slovenski prehrani, ki tradicionalno ne temelji na morski hrani, je vitamina D malo. Rumenjak ga vsebuje približno 20 do 30 enot (IE), zelo malo ga je v mleku. So pa študije pokazale, da imajo jajca kokoši, ki so rejene na prostem, in mleko krav, ki se pasejo na soncu, do trikrat več vitamina D kot tistih živali, ki so rejene hlevsko. Nekaj vitamina D v obliki D2 je v gobah. Največ vitamina D je v divjem lososu (v 100 gramih ga je 400 enot), če pa je losos umetno vzrejen, ga je do štirikrat manj. Ker s hrano težko zadostimo potrebi po vitaminu D v jesenskih in zimskih mesecih, bi v Sloveniji potrebovali državno strategijo umetnega bogatenja hrane z vitaminom D, kar bi moralo biti za prebivalstvo brezplačno.

​Strategija umetnega bogatenja hrane z vitaminom D

V Sloveniji si torej prizadevamo, da bi po vzoru skandinavskih držav imeli državno strategijo umetnega bogatenja hrane z vitaminom D (ali mlečnih ali pekovskih izdelkov), saj ljudje tako ne bi bili izpostavljeni pomanjkanju tega vitamina. Dokler se državna strategija ne prične izvajati, je vsak posameznik prepuščen lastni izbiri, ali bo vitamin D nadomeščal. V preteklem letu sem v medijih pozval vse prodajalce vitamina D, naj ne izkoriščajo pandemije covida-19 za dvig cene vitamina D, in na srečo cene niso zvišali. Proizvodnja vitamina D je s tehničnega vidika izredno poceni, zato ni razloga, da bi bila cena visoka.

​Priporočila za nadomeščanje vitamina D

Konec leta 2020 smo zdravniki v Sloveniji pod vodstvom prof. dr. Marije Pfeifer napisali priporočila za nadomeščanje vitamina D pri posameznikih s tveganjem za njegovo pomanjkanje, in sicer v odmerku od 800 do 2000 enot vitamina D na dan za odraslo populacijo. Ob simptomih okužbe z virusom covida-19 pa 14.000 enot na dan prve štiri dni po začetku simptomov, nato enako kot predhodno. Tudi druge države so izdale svoja priporočila, na primer Irska za vse državljane od 800 do 1000 enot, Španija od 1000 do 4000 enot.

Ozaveščanje o pomenu vitamina D za imunski sistem v pandemiji covida-19 je glede na slovensko študijo prof. Pravsta, objavljeno v ugledni reviji Frontiers in Nutrition, povzročilo porast uporabe vitamina D, po ocenah iz leta 2018 z 8 odstotki na 56 odstotkov leta 2020. Študije, ki bi preučila ugoden vpliv uporabe vitamina D na krivulje širjenja pandemije pri slovenskem prebivalstvu, še ni, ima pa Slovenija glede na vse druge države v bližnji in daljni soseščini posebno krivuljo: vse države imajo krivulji širjenja novih okužb in smrtnosti vzporedni, Slovenija pa ne.

​Ali je vitamin D alternativa cepljenju zoper covid?

Absolutno ne! Cepljenje je prvi korak za končanje pandemije. Je največja revolucija v zdravstvu, ki je zgodovinsko preprečila, da bi nalezljive bolezni z različnimi mikrobi desetkale prebivalstvo. Pri zaščiti pred okužbo sta pomembni tako vrojena imunost kot pridobljena imunost. Vitamin D vpliva zlasti na prvo, cepljenje pa na drugo. Sedaj so v novi grški študiji dokazali, da imajo posamezniki, ki so cepljeni zoper covid-19 in imajo dobre ravni serumskega vitamina D, višje ravni (titre) zaščitnih protiteles, kar je bilo pred leti že dokazano ob cepljenju zoper gripo.

V preteklem letu je bila razširjena indikacija predpisovanja vitamina D na recept, do česar so upravičeni tudi tisti s prepoznanim visokim tveganjem za pomanjkanje, vključno s starostniki in tistimi, ki poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu.

​Neželeni učinki vitamina D

Vitamin D ima visok varnostni profil, kar pomeni, da so neželeni učinki v priporočenih odmerkih neznatni. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim, ki imajo višje nivoje serumskega kalcija, ob granulomatozah (kot je sarkoidoza), limfoproliferativnih boleznih in boleznih ledvic ter ledvičnih kamnih, a pri slednjih ob nizkem dnevnem odmerku posebnosti ni pričakovati. Neželeni učinki nastopijo pri serumskih nivojih nad 200 do 375 nmol/l.