Kmalu po nastopu nove vlade je vladajoča koalicija pričela kampanjo za aktivacijo 37. a-člena zakona o obrambi, s katerim bi se vojski podelila nekatera policijska pooblastila, ki ji v mirnem času ne gredo. Janez Janša je to željo upravičeval z dodatnimi obremenitvami policije zaradi epidemije, pri tem pa zamolčal, na kar smo nekateri opozarjali, da se bo zaradi ukrepov oziroma tako imenovanih lockdownov zmanjšalo njihovo delo na drugih področjih. Policija je lani obravnavala najmanjše število kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih. Tudi število prometnih nesreč in število umrlih v teh nesrečah je bilo najnižje. Strahovito, za kar 169 odstotkov, pa se je povečalo število ugotovljenih kršitev predpisov o javnem redu glede na leto 2019.
Na prvi pogled kaže, da smo lani prebivalci storili manj kaznivih dejanj in postali previdnejši vozniki. Več pa smo kršili predpise o javnem redu in miru. Vendar je to varljiva slika. Vzroki namreč ne tičijo v našem spremenjenem dojemanju tega, kaj je prav in kaj ni, temveč v protikoronskih ukrepih države in spremenjenem fokusu policije. Zaprte meje so preprečevale tujim združbam, ki izvršujejo kazniva dejanja pri nas, najpogosteje vlome in tatvine, da bi vstopile v državo. Tudi policijska ura je dodala svoje, zato je policija obravnavala najmanj kaznivih dejanj zoper premoženje v zadnjih desetih letih. Preiskanost teh kaznivih dejanj je na ravni leta 2019 oziroma med najvišjimi v zadnjih letih. Skrb zbujajoč pa je trend upadanja obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Ni verjeti, da je teh kaznivih dejanj manj. Policija navaja, da je manj prijav in posledično manj obravnav. To napeljuje na misel, da ljudje izgubljajo vero v sistem ali pa jih je strah posledic prijave.
Lockdowni pa so terjali svoj davek v številu umorov in ubojev. Teh je bilo lani kar 45, 14 več kot leta 2019. Za 114 primerov se je povečalo število kaznivih dejanj nasilja v družini. Če dodamo še 343 samomorov in 468 poizkusov, nam je jasno, da smo kot družba zatajili pri stiskah ljudi, ki jih je povzročila epidemija in ukrepi proti njej. Prepovedi prehajanja med občinami in policijska ura ter otežena prehajanja državne meje je pomenilo manj vozil na cestah, kar je posledično vodilo do manj prometnih nesreč in števila mrtvih ter poškodovanih. Policisti so ugotovili tudi manj alkoholiziranih voznikov, so pa, zanimivo, ugotovili več kršitev pri nadzoru cestnega prometa kot leto poprej.
Ker je večji del preteklega leta veljala prepoved javnih prireditev in javnih shodov, je policija imela manj dela z varovanjem prvih. Če je bilo varovanj javnih prireditev manj, pa je bilo varovanj javnih shodov več. Policisti so namreč v protestniškem letu opravili 420 varovanj javnih shodov (leto pred tem le 216). Policija v letnem poročilu napačno navaja, da so bili shodi organizirani predvsem zaradi nestrinjanja z vladnimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Večina shodov, največ je bilo petkovih kolesarskih, je bilo zaradi nestrinjanja z vlado. Čeprav se je število kršitev predpisov o javnem redu enormno povečalo, bi bilo zmotno prepričanje, da smo prebivalci večji kršitelji kot v preteklosti. To povečanje gre pretežno na račun nadzora države nad prebivalci, zaradi vladnih odlokov. 30.439 je bilo namreč ugotovljenih kršitev zakona o nalezljivih boleznih. Pri tem ostaja odprto vprašanje, koliko teh ukrepov je bilo upravičenih. Prepoved javnih shodov je kot neustrezno označilo tako ustavno sodišče kot mariborsko redno sodišče v primeru dijakov, ki so zahtevali odprtje šol. Višje sodišče v Kopru pa je zapoved obvezne uporabe mask na prostem označilo za nezakonito.
V povezavi s tem je pomembno tudi to, da se je za slabih 45 odstotkov povečalo število ugotovljenih kršitev zakona o osebni izkaznici. Gre sicer za družbeno neškodljiv prekršek, njegovo grozovito povečanje kaže le na povečano represijo policije. Čeprav se je število kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru malenkost povečalo glede na leto 2019, je bilo število ugotovljenih kršitev drugo najmanjše v desetih letih. Zanimiva pa je struktura kršitev. Več motenj nočnega miru in povzročanje hrupa z akustičnimi aparati seveda lahko pripišemo pomanjkanju nočnega življenja. Število pretepov in prepirov se je malenkost zmanjšalo. Na drugi strani pa je policija ugotovila za 25 odstotkov več kršitev neupoštevanja odredbe uradne osebe in za 14 odstotkov več kršitev nedostojnega vedenja do uradne osebe.
Čeprav se je število kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru malenkost povečalo glede na leto 2019, je bilo število ugotovljenih kršitev drugo najmanjše v desetih letih
Policija postaja vse bolj politizirana in posledično vse bolj represivna. Temu sledi tudi predlog novega zakona o javnem redu in miru, ki uvaja kar nekaj novitet, ki pomenijo tudi večjo represijo države nad prebivalstvom. Generalni direktor policije Anton Olaj je marca izjavil, da to ne drži in nanizal nekaj statističnih podatkov, ki naj bi to zanikali. Navedel je, da se je delež opozoril med vsemi izrečenimi ukrepi povečal za 1,2 odstotne točke glede na leto 2019. Število uporabe prisilnih sredstev se je zmanjšalo za 128, število uporabe prisilnih sredstev posebne policijske enote pa za dva primera.
Takšna kreativna uporaba statistike seveda podkrepljuje direktorjeve besede. Hudič pa je v podrobnostih. Delež opozoril se je dejansko povečal, število opozoril se je povečalo tudi v absolutnih številkah. Vendar ne smemo pozabiti, da se je za 5,8 odstotka povečalo število vseh izrečenih ukrepov. Največje povečanje, za skoraj 84 odstotkov, je bilo predlogov drugemu prekrškovnemu organu. Domnevamo lahko, da zdravstveni inšpekciji zaradi domnevnih kršitev spornih odlokov.
Iz letnega poročila policije izhaja točnost Olajeve trditve, da je policija lani uporabila manj prisilnih sredstev, vendar je to treba razumeti v specifičnosti preteklega leta. Policija je varovala bistveno manj javnih prireditev kot leta 2019 (2286 manj). Ni bilo velikih koncertov, vaških veselic in rizičnih nogometnih tekem. Dobršen del leta so bili gostinski lokali zaprti, nočnega življenja od sredine marca ni bilo. Da je posebna policijska enota v takšnih razmerah prisilna sredstva uporabila le v dveh primerih manj, kaže prav nasprotno – na povečanje policijske represije. Največkrat seveda na mirnih protestih. Ne smemo pozabiti, da so neredi nastali le na enem protestu, ki pa ga niso organizirali petkovi kolesarji.
Če dodamo še prepolovljen promet na mejnih prehodih, manj ugotovljenih nedovoljenih prehodov čez državno mejo, manj policijskega preventivnega dela ter občutno manj izobraževanja in izpopolnjevanja policistov, lahko sklenemo, da je bila policija v preteklem letu na svojih temeljnih področjih delovanja manj obremenjena kot pretekla leta. Pri tem je zanimivo, da se je število zaposlenih povečalo za 149, kar pomeni največje število zaposlenih po letu 2012.
Policisti so seveda profesionalci in svojih temeljnih nalog niso zanemarjali. Kaže pa, da je oblast zlorabila policijo za njeno politizacijo in jo preko novega vodstva usmerila v nadzor nad prebivalci ter posledično povečanje represije. Čeprav se prebivalci Slovenije nič kaj ne razlikujemo od drugih prebivalcev Evrope, smo glede na policijsko poročilo populacija, ki je množično kršila epidemiološke ukrepe. Pa smo res?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
