"Jasno je, da je s približno četrtino poslanskih mest skrajnodesničarskih skupin ta evropski parlament najbolj desno usmerjen doslej. Pri glavnih treh političnih skupinah – Evropski ljudski stranki, Naprednem zavezništvu socialistov in demokratov ter skupini Prenovimo Evropo – se skriva odgovor, ali se bo nadaljevala zdajšnja proevropska koalicija, pri kateri so pripravljeni sodelovati tudi močno oslabljeni Zeleni. Ti tokrat niso več jahali na valu vseevropskih podnebnih protestov, kot se je dogajalo pred petimi leti. Prav tako je predvsem od EPP odvisno, koliko se bo parlamentarni premik v desno odražal pri kovanju prihodnjih evropskih politik. EPP je namreč tista stranka, ki bo ključna pri tem, ali bo 'cordon sanitaire' nesodelovanja s skrajno desnico v evropskem parlamentu zdržal.
Vsaj matematično proevropska centristična koalicija za zdaj ne potrebuje novih koalicijskih partnerjev – ne s progresivne levice ne z desnice. Tudi Ursula von der Leyen glasov Evropskih konservativcev in reformistov oziroma poslancev Bratov Italije ne bo potrebovala za izvolitev, če bodo poslanci najverjetnejše nove koalicije držali skupaj. Da bi se po tako jasni zmagi EPP zdaj utegnil iz ozadja na mesto predsednika evropske komisije zavihteti Mario Draghi, je povsem neverjetno. Njegov največji podpornik, francoski Macronov liberalni tabor, namreč ni v položaju, da bi lahko sredi volilne kampanje predčasnih volitev narekoval kadrovsko kombinatoriko za osrednje vodilno mesto v Evropski uniji."
