"Izrael v Han Junisu – tako kot v uničenem severnem in opustošenem srednjem delu Gaze – ni dosegel svojih vojaških ciljev. Ni uničil Hamasa in ni osvobodil talcev. So pa izraelske sile v imenu retoričnih ciljev, namenjenih ne le maščevanju, ampak tudi političnemu preživetju predsednika vlade Benjamina Netanjahuja in njegovih mesijanskih ministrov, pobile več kot 33.000 Palestincev. Med smrtnimi žrtvami – v skupno število ni vštetih najmanj 8000 pogrešanih – je okoli 40 odstotkov otrok.
Izrael s spreminjanjem Gaze v množično morišče in največjo hiralnico na svetu ni dosegel ne svojih vojaških ne političnih ciljev. Nasprotno: zaradi brutalnosti izraelskega kolektivnega maščevanja Palestincem za – ne smemo jih pozabiti! – grozodejstva Hamasa pred šestimi meseci je Netanjahu močno oslabil lastno državo.
Podobno velja za stopnjevanje napadov na proiranske cilje v Siriji in obračunavanje s Hezbolahom ter militantni apartheid na zasedenem Zahodnem bregu: vse to so odprte izraelske fronte. Vključujoč notranji izraelski konflikt, v katerem imajo glavno besedo svojci talcev, ki od Netanjahuja zahtevajo njihovo takojšnjo in brezpogojno osvoboditev. Prevedeno: takojšen dogovor o prekinitvi ognja.
Ta bi najverjetneje pomenil Netanjahujev politični konec. Zato je težko verjeti, da bodo do zdaj najbolj intenzivna pogajanja o prekinitvi ognja v Kairu uspešna. In še težje, da je bil izraelski vojaški umik iz Han Junisa namenjen – miru. Ne. Bil je namenjen novemu poglavju vojne. Kopenski ofenzivi na Rafo." (dr)