"Mene nihče ne želi. Nihče me nima za svojega. Američani pravijo, da sem Evropejec. Evropejci pravijo, da sem Američan. Slovenci pravijo, da sem Srb. Srbi mi očitajo, da sem jih premagal v finalu. Poglejte, košarka je univerzalna. Jaz jemljem od vseh, učim se od vseh. /.../ Junaka moje mladosti sta bila v prvi vrsti Dražen Petrović in Aleksandar Đorđević. To sta bili ‘rokerski’ zvezdi našega športa. Košarkarja, ki sta bila pred časom. Prvi je bil morda kar najboljši mednarodni košarkar, čigar kariero je kruto prekinila smrt in ga morda prikrajšala tudi tega, da bi danes o njem govorili kot o največjem. Đorđević je bil zame takrat najboljši organizator igre. Pa še bi lahko našteval. Toni Kukoč. Avantgarda, ki je spremenila košarko. Pa nato Vlade Divac. Da, zdaj sta tudi Jokić in Dončić. Sta neverjetna. Oba sta paket fizične in mentalne moči. Po eni strani poosebljata trend košarke, po drugi pa ta naš šport spreminjata. Narekujeta trend. /.../
Vem, da ima Dončič nove izzive, s katerimi se spopada v ligi NBA. Z njimi prestavlja lastne meje in raste. Gre za zvezdnika, ki je še vedno v vzponu in fazi zorenja. Zaveda se tudi pomembnosti industrije, ki obdaja košarko. Z veseljem ga gledam in se navdušujem nad njegovo tekmovalnostjo. To je bistvo njegovega športnega delovanja. Tekma, izziv. Naj ostane zdrav. Če bo, se lahko uresniči tisto, kar sem mu dejal. To pa je, da bo pod koši dočakal 38 ali celo 40 let. Enako velja za Jokića. Zakaj? Zaradi načina njune igre. Oba imata izjemno visok košarkarski IQ. To je bolj pomembno od hitrosti, eksplozivnosti in moči. Prepričan pa sem o tem, da bosta oba začela tudi še bolj vlagati v svoje telo."
