Zoran Mijatović
Luka Dončić in Nikola Jokić v istem moštvu, prva košarka za Chrisa Bosha po zdravstvenih težavah leta 2016, žoganje Steva Nasha in Luisa Scole, navijanje Dirka Nowitzkega ter cel kup slovenskih in srbskih košarkarskih legend, tako igralskih kot trenerskih. Ne, kljub brskanju po spominu, guglanju in poizvedovanju pri sogovornikih se takšnega slovesa v svetu košarke ne spomnimo. Pa junaka večera še omenili nismo. Ja, Goran Dragić je (spet) kriv, da se je rondo v Tomačevem tik pred dvorano Stožice spet zabasal zaradi košarke. Vedno manj pogost vzrok tamkajšnjega prometnega zamaška smo tokrat lahko predvideli; v manj kot pol ure je bila arena za 12.000 ljudi razprodana in gledalci so imeli kaj videti.
V času, ko je še tekma vseh ekshibicijskih tekem, NBA All Stars, postala brezpredmetno žoganje - slovensko tekmo zvezd pa smo že zdavnaj ukinili -, smo denimo lahko ugotovili, da Nikola Jokić po vzoru Vincea Carterja ali Tracyja McGradyja obvlada celo "alley-up" - zabijanje od table. Ali da zna 224 cm visoki Boban Marjanović serijsko zadevati trojke. Pa da Luka Dončić pri cirkuških metih s polovice igrišča vendarle ni vsemogočen. In kako zna Nash žonglirati z nogometno žogo! Tekmovalno je bila morda vrhunec večera, imenovanega Noč zmaja, igra Zorana in Gorana Dragića ena na ena. Kar bi se v preteklosti vselej končalo s sporom, se je tokrat s podarjeno zmago Goranu (5:3, na maminem semaforju pa 5:5, saj ju ima vendarle enako rada), tako da ... Morda smo v dvorani vendarle pogrešali kanček več tekmovalnega naboja. Ampak ... Menda ga ja ni kdo pričakoval na tovrstni tekmi?
Jokić in Dončić kot v vrtcu
Končni izid tekme 106:86 je morda najbolj nepomemben podatek, ki ga moramo zapisati. Ja, Goran Dragić, ki je zadnjo pravo košarkarsko tekmo odigral lanskega aprila, se je še uradno poslovil z zmago svoje ekipe proti Dončićevi. Malo so ji v zadnjih treh minutah pomagali tudi oče Marinko Dragić ter Goranovi in Zoranovi otroci, ki jih je Marjanović dvigoval proti košu, da so zabijali. "Pa ne ti!" je Goran zabrusil očetu, ko je v tem zaključnem delu igre dosegel koš, namesto da bi, kot se menda spodobi, žogo podal malčkom. Smeha torej ni manjkalo in tudi na klopeh je bilo veselo. Želja Dirka Nowitzkega, da bi se Dončić in Jokić, ki (ne več samo na območju bivše Jugoslavije) veljata za trenutno najboljša košarkarja na svetu, združila v Dallasu, je že dobila prve obrise, kako bi bilo to videti - košarkarska velikana, tudi dobesedno, sta se najprej polivala z vodo, nato pa "pretepala" s praznimi plastenkami.
A prišel je tudi čas za solze. "Mislim, da je to eden najlepših večerov v mojem življenju. Da končam tam, kjer sem bil najraje, na igrišču, v družbi prijateljev in soigralcev," se je ob koncu spektakla, ki so ga začinili še glasbeni in plesni vložki ter oglašanje nogometaša Luke Modrića prek videa, Goran Dragić hitel zahvaljevati vsem navzočim. Večji del tekme je bil na parketu, celo 23 točk je dosegel, na koncu pa bil videti na smrt zdelan, psihično in fizično: "Skrbela me je telesna pripravljenost. Eno leto nisem treniral. Noge so bile odrezane. Vesel sem, da je tekme konec." Ali je ostalo kaj moči za zaključno zabavo ... najbrž ne bomo izvedeli. Kar se zgodi tam, pač ostane tam.
Če lahko Rašo, zmore še Bosh
Še pred tem pa so ob pogovoru z novinarji deževale pohvale Goranu Dragiću. "Gogi je še boljši človek kot košarkar. Pa saj veste, da v košarki ni bil ravno slab," je kompliment v šalo odel Bogdan Bogdanović, ki je na dobrodelni dražbi - skupno so košarkarji zbrali 600.000 evrov v dveh dneh - za 22.000 evrov kupil Dragićev dres s sobotne tekme: "V finalu EP mi je odvzel zlato, zdaj jaz njemu jemljem dres!" Sladko-kisle spomine na Dragićevo kariero ima tudi Chris Bosh, eden najboljših krilnih centrov svojega časa, ki je zaradi pljučne embolije leta 2016 končal kariero: "Skupaj sva odigrala le 30 tekem. Vseskozi se sprašujeva, kaj bi bilo, če ... Z Wadom in druščino bi morda osvojila še kakšen prstan." Podobno kot Dejan Bodiroga (ki je ostal v pražnjih oblačilih) ali Dirk Nowitzki (ki se je le preoblekel v športna) - slednjega že od konca kariere mučijo težave z gležnjem - je tudi Bosh nameraval le obsedeti na klopi, a je sredi tekme presenetil z vstopom v igro: "Ko sem videl Raša Nesterovića (nekdanjega soigralca pri Torontu, op. a.) teči po igrišču, sem si rekel, da bom parkrat gor in dol zmogel tudi sam!"
"Gogi je še boljši človek kot košarkar. Pa saj veste, da v košarki ni bil ravno slab"
In kaj zdaj, ko je uradno slovo za Dragićem? Kaj početi, ko si kar 15 sezon preživel v NBA? Dirk Nowitzki jih je kar 21, zato bi znal podati kakšen nasvet: "Sam sem se za nekaj časa oddaljil od košarke in malo zadihal. Ni mi bilo hudega; več časa sem posvetil otrokom, potovali smo ... Užival sem. Čeprav je košarkarsko slovo sprva grenko in čustveno, potem ugotoviš, da je še veliko drugih reči v življenju. Verjamem, da ima Goran že zdaj veliko zabavnih načrtov v mislih." Upajmo, da so kakšni povezani tudi s slovensko košarko. Da bo se naprej prirejal tabor za mlade, ni dvoma, skrb pa je vzbudila njegova izjava na vprašanje, zakaj na spektakel ni povabil vodilnih ljudi iz Košarkarske zveze Slovenije, ko je odvrnil: "Oni že vedo, zakaj."
