(REKLI SO) Janez Šušteršič: Cestnina in omrežnina

DR
30.01.2025 16:00

Janez Šušteršič, ekonomist, na Siolu o neodvisnih agencijah in liberalizaciji trgov

Poslušaj
Andrej Petelinšek

"Cestnine imajo podoben namen kot omrežnina. Z njimi se zbira denar za investicije in vzdrževanje cestnega omrežja, tako kot se z omrežnino zbira denar za električno omrežje. Zbrana sredstva dobijo upravljavci omrežja. Njihova dejavnost je v obeh primerih opredeljena kot gospodarska javna služba. Povsem logično se je torej vprašati, zakaj cestnino in cestninske razrede določa vlada, omrežnino in njene časovne bloke pa od vlade neodvisna agencija.

Najpreprostejši odgovor je, da zato, ker za omrežnine tako določajo evropske smernice, za cestnine pa takšnih smernic (še?) nimamo. Vendar je ta odgovor približno tako dober, kot če otroku, ki vas vpraša, zakaj nečesa ne sme, zabrusite znameniti 'ker sem jaz tako rekel'. Vsak otrok bo hotel vedeti, zakaj ste rekli, kar ste rekli. Zakaj torej so – pravzaprav smo – glede omrežnine na evropski ravni rekli, kakor so?

Janez Šušteršič
Marko Crnkovič

 Neodvisne agencije, kot je na primer agencija za energijo, so iznajdba evropskega procesa liberalizacije trgov, na katerih za storitve, ki jih lahko opravljajo številni različni ponudniki, zadošča eno samo omrežje. Na takšnih trgih mora nekdo zagotoviti, da imajo vsi ponudniki dostop do omrežja pod enakimi pogoji. Zato lahko danes kadarkoli zamenjate dobavitelja elektrike. Če bi država, ki je lastnik prenosnega omrežja, lahko nekaterim dobaviteljem odrekla dostop, recimo zato, da bi tako ščitila tiste trgovce, ki imajo prevladujoč vpliv na vlado, dobavitelja ne bi mogli zamenjati. Takšno interesno ravnanje lahko prepreči le agencija, ki je neodvisna tako od vlade kot tudi od vseh tržnih igralcev. Pri nas imamo za vsak trg svoje regulatorje, ponekod imajo enega za vse." 

Vir: Siol

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.