"Nekateri že pravijo, da sem se zapisala v zgodovino zgolj zaradi tega, ker sem prva ženska na tej poziciji, to je pač dejstvo, želela bi si, da si me zapomnijo po tem, da sem vedno imela dovolj poguma, zbranosti, ne nazadnje tudi modrosti, da sem se oglašala takrat, ko je bilo to potrebno in včasih tudi nujno. Rada bi, da se me bodo spominjali po tem, da so bila moja vrata odprta za vse. Sem ogromno med ljudmi, desnimi, levimi, rumenimi, zelenimi, rdečimi, črnimi, neskončno rada sem med ljudmi, in to ljudje čutijo in mi energijo vračajo.
Morda mi bo v mandatu uspela kakšna ideja, da jo bomo skupaj z vlado izvedli, in če sem čisto iskrena, moja največja tiha, ampak bo zdaj tudi glasna želja, je pa vendarle ta, da bi v tem mandatu, torej teh treh letih, skupaj z opozicijo in pozicijo zbrali toliko moči in poguma in končno dostojno pokopali žrtve povojnih pobojev. Na tem tudi delam že zadnje leto in pol in eden od bistvenih elementov, če želimo imeti svetlejšo prihodnost, je sprava. Mi tega še nismo ponotranjili, mnogo ljudi, s katerimi se pogovarjam in pravim, pa za božjo voljo, dajte to že urediti. En velik korak naprej smo naredili, ni politične stranke, ni organizacij, ki so vpete v družbenozgodovinske kontekste, ki se ne bi strinjale s tem, da je ta korak potreben. Zdaj se pogovarjamo o lokaciji, smo že en korak naprej, in če bi nam to uspelo drugo leto, da se vsaj uskladimo še o lokaciji, ko bo 80 let od konca druge svetovne vojne, bom srečen človek. /.../ Na tem je zelo, zelo veliko delal moj predhodnik. Marsikaj smo mu očitali, tudi sama osebno, da smo pogrešali, da se je premalokrat oglasil, ampak na spravi je pa gospod Borut Pahor naredil izjemno, izjemno pomembne korake, ki jih jaz lahko peljem naprej."