"Zakaj torej Romana Lesjak? Zaradi poplav? Seveda. Tudi zaradi poplav, ki so občino z nekoliko več kot 3000 prebivalci močno prizadele. A gre za to, kako se je županja Romana Lesjak ob poplavah odzvala. Požrtvovalno. Odločno. Vztrajno. Ni se izogibala konfliktu z državnimi oblastmi. /.../
Če se funkcionarji ukvarjajo z zadevami skupnosti, Romana Lesjak dokazuje, da politika, upravljanje skupnih problemov, ni nujno tarča posmeha, tarča zgražanja, predmet negodovanja. Ne. Tudi osebnost, ki se ukvarja s politiko, je lahko ugledna. Lahko je za vzor. Lahko je iskreno spoštovana, cenjena.
Če bi sklepali po seznamu dosedanjih Delovih osebnosti, bi lahko ugotovili, da cenimo humanitarce, znanstvenike, podjetniške prebojnike, športnike, zdravnike. Odločitev, da naziv pripade Romani Lesjak, občinski funkcionarki in nestrankarski političarki, dokazuje, da znamo ceniti tudi tiste, ki se ukvarjajo s skupnimi zadevami.
Romana Lesjak ima v svojem kraju nekaj politične moči. Ne zlorablja je. Jo pa uporablja, da nekaj naredi za skupno dobro. A če bi v prizadevanju za skupno dobro uporabljala zgolj moč, ki izhaja iz prejetih volilnih glasov, to za spopad s podnebno ujmo in njenimi posledicami ne bi bilo dovolj.
Njena moč izhaja tudi iz tega, da ji je jasno, kaj je prav in kaj narobe. Da razume, kaj lahko pričakuje od države in da to tudi jasno pove. Ko je bilo najhuje, od države ni pričakovala čudežev. Brezpogojno pa je zahtevala, naj država zagotovi, da bo telefonski signal na Koroškem deloval. Organizirala je svoje ljudi, da so ti ubranili svoj kraj."
