Rusija mora plačati reparacije

Vojaške sile ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini ne napredujejo več tako hitro, ukrajinska vojska pa znova prevzema nadzor nad vse več zasedenimi območji. Ukrajinsko obrambno ministrstvo vsak dan poroča o tem, koliko vojaške opreme je izgubila Rusija. Kot je ministrstvo poročalo tri tedne po začetku ruske invazije, je bilo do tedaj v spopadih ubitih 15.600 ruskih vojakov, kar je toliko, kolikor jih je Sovjetska zveza izgubila med devetletno vojno v Afganistanu. Ukrajinci trdijo, da so onesposobili 40 odstotkov 120 ruskih bataljonskih bojnih skupin, ki so bile poslane v Ukrajino. Zdi se, da se ruska vojska približuje svojim skrajnim zmogljivostim in da jo utegnejo kmalu pregnati iz Ukrajine.

Čeprav je še veliko prezgodaj, da bi razglašali kakršnokoli zmago, pa ni prehitro, da začnemo razmišljati o tem, kako bomo lahko pomagali Ukrajini po odhodu ruskih sil. Po preteklih dveh ukrajinskih splošnih mobilizacijah, med oranžno revolucijo leta 2004 in majdansko revolucijo leta 2014, je zagon za reforme hitro usahnil. Zahod mora tokrat storiti več in pomagati Ukrajini, da bo končno prečkala ciljno črto, kot je to uspelo Poljski in drugim državam po letu 1989.

Rusko neselektivno bombardiranje in podobne teroristične taktike so povzročili veliko škodo. Oleg Ustenko, ekonomski svetovalec ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega, ocenjuje, da vrednost škode, ki jo je utrpela njegova država, že presega sto milijard dolarjev. Gre za dokaj realen izračun, ki pa ga še ni mogoče potrditi. Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske študije ocenjuje, da bo samo obnova okupirane regije Donbas stala okoli 22 milijard dolarjev, medtem ko so ukrajinska podjetja pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu že vložila odškodninske zahtevke v skupni vrednosti deset milijard dolarjev. Vsi odškodninski zahtevki so bili vloženi zoper Rusko federacijo, ki bi jo morali prisiliti, da Ukrajini plača reparacije.

Na srečo je to tudi mogoče doseči. Države skupine G7 so sprejele razumno odločitev in v okviru svojih pristojnosti zamrznile devizne rezerve ruske centralne banke. Navsezadnje gre za veliko denarja, za približno 400 milijard dolarjev. Zdaj ga je na podlagi zakonodaj v vsaki posamezni državi mogoče zaseči, ker je Putin zagrešil zločine zoper človeštvo in kaznivo dejanje agresije.

Prestopki Rusije niso vprašljivi. Sodniki meddržavnega sodišča v Haagu, glavnega sodnega organa ZN, so 16. marca s 13 glasovi za in z dvema proti (proti sta se izrekla samo predstavnika Rusije in Kitajske) razsodili, da "mora Rusija takoj končati vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja". Na začetku tega meseca so članice Generalne skupščine ZN z veliko večino sprejele sklep, da mora Rusija "takoj v celoti in brezpogojno z ozemlja Ukrajine umakniti vse svoje vojaške sile, ki so znotraj njenih mednarodno priznanih meja". Rusiji zaradi statusa stalne članice v Varnostnem svetu ZN ne pripada imuniteta pred pregonom zaradi kršenja mednarodnih zakonov. Ameriški predsednik Joe Biden je pravilno dejal, da je Putin vojni zločinec.

Putin pa je ZDA in EU obtožil, da ne izpolnjujejo "svojih obveznosti do Rusije", ker so zamrznile njene devizne rezerve. Očitno bi rad svet prepričal, da je ta "prekršek" enakovreden njegovi agresorski vojni, med katero je bilo zagrešenih na tisoče nepotrebnih umorov, zločinov zoper človeštvo in vojnih zločinov.

Članice skupine G7 bi morale slediti mednarodnim zakonom, naznaniti namen, da bodo zasegle ruska finančna sredstva, in uradnemu Kremlju dati jasno vedeti, da bo moral plačati vse, kar bo uničil v Ukrajini. Več škode ko bo povzročil, več denarja bodo odtegnili z njegovih računov. Ta sredstva bodo nato preko ustreznih kanalov namenili za pomoč Ukrajini.

V ta namen lahko države skupine G7 vzpostavijo Urad za razvoj Ukrajine (Ukrainian Development Authority, UDA) in imenujejo nadzorni odbor, ki bo skrbel za dobro upravljanje. UDA bi sestavljali vsi ključni prijateljski mednarodni akterji – EU, ZDA, Velika Britanija, Kanada, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka in ZN. Rusija in njeni zavezniki v njem ne bi sodelovali.

UDA bi imel več funkcij, prva med njimi bi bila zavarovanje. Ukrajinske državne agencije, podjetja in posamezniki bodo vložili odškodninske zahtevke, vredne na milijarde dolarjev, za premoženje, ki je bilo uničeno. Namesto da bi te odškodninske zahtevke naslovili na zasebne in mednarodne zavarovalnice, jih bodo uveljavljali preko UDA. V nasprotnem primeru nihče v Ukrajini še dolga leta ne bi dobil izplačane nobene odškodnine. Tveganja in s samimi postopki povezani stroški bi bili previsoki.

Ko so libijski agenti leta 1988 podtaknili bombo na letalu, ki ga je potem razneslo nad škotskim mestecem Lockerbie, je morala Libija na koncu svojcem žrtev izplačati odškodnine v skupni vrednosti 2,7 milijarde dolarjev. Ruska agresorska vojna v Ukrajini sodi v isto kategorijo: gre za teroristični napad, čeprav veliko večjih razsežnosti. In glede na precedens, ustvarjen pri primeru Lockerbie, lahko že zdaj ocenimo, kakšno odškodnino bi morala Rusija izplačati svojim ukrajinskim žrtvam (ali njihovim družinam).

Ukrajina bo potrebovala tudi neke vrste Marshallov načrt za svojo obnovo. Pred vojno je Zelenski povečal svojo priljubljenost med Ukrajinci, ker je spodbujal gradnjo cest - nujen načrt investicij v infrastrukturo, ki bo zdaj še bolj nujen. UDA bi pomagal tudi pri takih prizadevanjih in zagotovil zadostna sredstva za izgradnjo avtocest, pristanišč, letališč, železniških prog in druge kritične infrastrukture.

UDA naj bi bil zadolžen tudi za javna naročila, saj je bilo v preteklosti na tem področju v Ukrajini identificirane največ korupcije. Na srečo je Ukrajina že vzpostavila odličen elektronski sistem, poimenovan ProZorro, katerega namen je povečati transparentnost in zagotoviti, da je denar porabljen, za kar je bil namenjen. Da bi zagotovili pošteno upravljanje, bodo vsi pravni spori obravnavani pred mednarodnim arbitražnim sodiščem (ki običajno zaseda v Haagu ali Stockholmu).

Toda Ukrajini ne bo uspelo, če se ne bo izboljšalo tudi njeno poslovno okolje. Zato bi moral biti pogoj za povojno mednarodno pomoč izvedba razumnih institucionalnih reform. Prvi korak naj bo reforma oblasti same, zato da bo lahko začela normalno delovati. Glavna prioriteta sta vzpostavitev vladavine prava in uveljavitev premoženjskih pravic z reformo sodstva, organov kazenskega pregona in službe državne varnosti. Druga prioriteta je prodaja na tisoče državnih podjetij, ki so leglo korupcije in največji vir odpadkov, ter ustrezno podjetniško upravljanje v vseh drugih.

In končno, reforme in financiranje bodo nujni tudi za podporo ukrajinskega sektorja socialnih storitev – od zdravstva do izobraževanja. Čeprav človeškega davka Putinove vojne ni mogoče izračunati, za gospodarsko škodo to ne velja. Ne glede na to, kako visoka bo, bi morala Rusija račun poravnati.