Letošnje leto mora biti za svet prelomno. Čeprav je bilo mednarodno sodelovanje v preteklem letu velikokrat neuspešno, imamo zdaj priložnost - in tudi dolžnost - zagotoviti, da bomo v prihodnosti živeli v bolj zdravem, zelenem, varnem in poštenem svetu.
Toda pandemija novega koronavirusa nas je naučila, da nihče nikjer na svetu ne bo varen pred covidom-19, dokler ne bomo pred njim varni vsi povsod po svetu. Prvi korak, ki bo večkrat poplačan, je zagotoviti množično cepljenje v vseh prizadetih državah. Pomoč skupin G7 in G20, po zaslugi katere bodo cepiva dostopna tudi državam z nizkimi in srednje visokimi prihodki, ni dobrodelno dejanje, saj gre za strateški interes vseh držav. Mednarodni denarni sklad je dejansko prepričan, da gre pri tej pomoči za najboljšo javno naložbo doslej.{infobox-quote_full}164897{/infobox-quote_full}
Članice skupine G7 in druge povabljene države so na vrhu v Cornwallu obljubile, da bodo letos in prihodnje leto zagotovile dve tretjini sredstev, nujnih za financiranje pobude Pospeševalnik dostopa do orodij za boj proti covidu-19 (ACT-A). Pristop temelji na pravičnem financiranju ter formuli za porazdelitev finančnega bremena, ki sta jo predlagali norveška in južnoafriška vlada, in je odraz realistične ocene plačilne sposobnosti posameznih držav. Skupina G7 bo zagotovila tudi podporo pri razdeljevanju odmerkov cepiv in sklepanju prostovoljnih licenčnih sporazumov, vključno z odpravo začasnega patentnega varstva, s čimer bi omogočili transfer znanja in tehnologij, ki je nujen za proizvodnjo cepiv na vseh celinah.
Poleg tega bi morali svetovne multilateralne in regionalne finančne ustanove pozvati, naj sprostijo dodatna sredstva za pomoč državam z nizkimi in srednje visokimi prihodki, da bodo lahko okrepile zmogljivosti svojih zdravstvenih sistemov. Hkrati bi morale podpreti uresničevanje podrobnih priporočil iz nedavnega poročila, ki ga je za Svetovno zdravstveno organizacijo sestavil neodvisni odbor za pripravljenost in odzivanje na pandemijo.
Globalno gospodarsko-politično sodelovanje bo ključno pri ponovni izgradnji svetovnega gospodarstva po koncu pandemije. Imeli smo srečo, da je v preteklem letu, v prvi fazi okrevanja po pandemiji, večina držav uresničevala podobne politike, kar je omogočilo sprejemljivo raven sodelovanja. Zdaj potrebujemo globalni načrt rasti z usklajenimi monetarnimi in fiskalnimi intervencijami, da bi preprečili neenakomerno in neuravnoteženo okrevanje ter zagotovili bolj vključujočo, pravično in zeleno prihodnost. Mednarodni denarni sklad denimo spodbuja k sinhronizirani gradnji infrastrukture na vseh celinah, vključno z zeleno infrastrukturo. Če bi skupini G7 in G20 sprejeli njegove predloge, bi se prihodki svetovnega gospodarstva do leta 2025 povečali za dva trilijona dolarjev.
Skupini G7 in G20 morata obravnavati tudi vse večja odstopanja, ki so posledica različno učinkovitih zdravstvenih sistemov in neusklajenih makroekonomskih politik. Medtem ko se lahko razvita gospodarstva veselijo močne rasti in široke dostopnosti cepiv, se večina nerazvitih držav in držav v razvoju z novimi vali okužb in novimi sevi virusa spopada z izčrpanimi gospodarskimi in socialnimi blažilniki. Zaradi počasnega okrevanja globalne trgovine in rasti tujih neposrednih naložb se mnoge države soočajo z vse večjo zadolženostjo in upadajočimi davčnimi prihodki in tudi z vse manjšim pritokom tuje pomoči.
Covid-19 je v revščino pahnil dodatnih 150 milijonov ljudi, zaradi vsesplošnega krčenja proračunov za zdravstvo in izobraževanje pa bo pandemija najverjetneje povzročila do petletno zamudo pri uresničevanju ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030, pri čemer bodo največjo škodo utrpele ženske in deklice. Skupino G7 pozivamo, naj svojo pobudo razširi na izobraževanje deklic in podpre Unicefov načrt za večjo digitalno povezanost, ki zagotavlja inkluzijo vseh mladih ljudi.
Skupini G7 in G20 lahko pomagata pri premoščanju finančnih vrzeli, s katerimi se soočajo ranljive države, ter ukrepata pri obnovi prizadevanj za uresničitev ciljev agende za trajnostni razvoj. V ta namen bodo morale multilateralne razvojne banke sprostiti več denarja, optimizirati svoje bilance in ponovno preučiti okvir svoje kapitalske ustreznosti, k čemur jih je skupina G20 že pozvala, ter premisliti o tem, da bi ga dopolnile. V tem smislu moramo preučiti nove instrumente, ki temeljijo na garancijah, da bi zbrali sredstva zasebnega sektorja za financiranje zdravstva, šolstva in socialnega varstva. Hkrati moramo narediti napredek pri doseganju mednarodnih dogovorov za preprečevanje davčnih utaj, kakršen je denimo nedavni dogovor o minimalni globalni stopnji davka na dobiček, ki so ga podprli finančni ministri skupine G7.
Poleg tega moramo dodatno okrepiti svoja prizadevanja, da bi zagotovili vzdržnost javnega zadolževanja držav z nizkimi in srednje visokimi prihodki. To pomeni razširitev pobude G20 za odlog plačila dolgov in spodbujanje obsežnejše udeležbe zasebnih upnikov ter morda tudi uradnih upnikov, ki ne prihajajo iz članic G20, v novem skupnem okviru za upravljanje dolgov. Uspeh teh prizadevanj bo odvisen od večje transparentnosti s strani dolžnikov in upnikov.
Letošnje leto je hkrati ključnega pomena za napredek pri doseganju cilja doseči ničelne emisije ogljikovega dioksida do leta 2050. Na podnebnem vrhu ZN (COP26), ki bo novembra letos v Glasgowu, morajo članice G7 in G20 predstaviti svoje drzne ambicije. Od podjetij morajo zahtevati, da razkrijejo svoj ogljični odtis, prispevajo sredstva v predlagani sklad za blaženje posledic podnebnih sprememb v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki ter poskrbijo, da bodo v okviru svojih načrtov za gospodarsko okrevanje spodbujala uporabo obnovljivih virov energije ter gradnjo zelene infrastrukture.
Toda to ni samo naloga vlad. Tudi vsa podjetja, mesta in multilateralne ustanove si morajo prizadevati, da bodo do sredine stoletja postali ogljično nevtralni. Za to so nujna skupna in usklajena prizadevanja, ki jih moramo natančno opredeliti še letos.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
