Podatki, ki jih objavlja Statistični urad RS, so za pomursko kmetijstvo spodbudni v smislu rasti obsega kmetijske posesti in s tem pričakovane večje ekonomske učinkovitosti in večjega dohodka kmetij. Statistični kazalniki pa so lahko zelo varljivi.
15,5
odstotka pomurskih kmetij je leta 2010 obdelovalo več kot deset hektarjev, leta 2000 jih je bilo le 10,6 odstotka
Teža ekološkega kmetovanja
Na tej ravni je Pomurje primerljivo s Slovenijo in dosega podobne trende. Realno pa se ekonomska moč družinskih kmetij krepi. V nasprotju z drugimi regijami v Pomurju aktivna kmečka gospodarstva povečujejo površino kmetijskih zemljišč, čeprav je bilo v regiji leta 2018 še dve tretjini kmetijskih gospodarstev s površino do pet hektarjev (kar je malo več kot desetina vseh malih kmetij v Sloveniji). Na drugi strani pa je 2300 kmetij ali 34 odstotkov imelo od šest do 50 hektarjev površin, kar je desetina vseh srednje velikih kmetij v Sloveniji. Približno pet odstotkov ali 338 kmetijskih gospodarstev obdeluje več kot 50 hektarjev kmetijskih zemljišč ali dobro tretjino vseh na državni ravni. Pri trem je treba upoštevati, da imata pomemben delež dve veliki kmetijski gospodarstvi.
Manj dohodka
Statistični podatki o posesti pomurskega kmetijstva so izredno ugodni. Temu primerni so tudi ekonomski učinki oziroma pridelki v prehranski bilanci države. V pridelavi poljščin in zagotavljanju več kot 70-odstotne samooskrbe z žiti je delež pomurskega kmetijstva ključen. Prav tako zagotavlja več kot dvotretjinski delež pridelave krmnih žit.
Okrog zakonodaje za ugodnejši najem zemljišč poteka boj med "sovhozniki" in "kolhozniki".
V sedanjih ekonomskih razmerah je v ozadju predvsem prizadevanje za subvencije.
Vse več je v kmetijstvu omejevalnih dejavnikov - ne le administrativnih, tudi naravnih.
Dostop do javnih sredstev je vezan na akademsko sfero, ta pa nima vedno dovolj stika s prakso.
Dobiček se še naprej preliva iz primarne pridelave k predelovalcem in trgovcem.
Velika kmetijska posestva so zadnje čase preveč zanemarila vlaganje v strokovne kadre.
Kmetijska zakonodaja
To je verjetno eden od razlogov, da je bila osrednja tema kmetijstva v minulem letu predlagana sprememba kmetijske zakonodaje. Ta naj bi bila ugodna za družinske kmetije in bi jim zagotavljala enakopravnejši položaj pri najemanju državnih kmetijskih zemljišč, kar je sprožilo konflikt znotraj kmetijstva. Če parafraziramo, spopadli so se "sovhozniki" in "kolhozniki".
Evropski kmetje na nogah
Na evropski ravni so se kmetje že dvignili na noge in s traktorji zasedli nekatere evropske prestolnice. Oblastem jasno sporočajo, da je nadaljevanje liberalnega fundamentalizma v kmetijstvu nevzdržno. Hkrati so se že začeli odzivati na predlagani evropski zeleni dogovor.
Razvoj zasebnih kmetij
Problem pomurskega kmetijskega sektorja je tudi to, da mu pokrajina ne zagotavlja več možnosti za nekontrolirano rast - v smislu povečevanja produktivnosti. V kmetijstvu je vse več omejevalnih dejavnikov, pri čemer ne gre le za administrativne, ampak tudi naravne.
Zaraščanje Goričkega
V primerjavi z drugimi deli Slovenije za Pomurje velja, da doživlja hitrejše zaraščanje kmetijskih zemljišč na območjih, kjer je intenzivno kmetovanje oteženo. Gre predvsem za Goričko. Goričko nima več človeškega potenciala za obdelovanje in vzdrževanje krajine, po drugi strani pa ostaja nezanimivo za kmetije, ki povečujejo obseg svojih obdelovalnih površin.
