Država je s spremembo uredbe o embalaži in odpadni embalaži tudi obrtnikom in malim podjetnikom naložila, da o njej brez izjeme štirikrat na leto poročajo Agenciji RS za okolje. S tem jim je naprtila dodatno administrativno delo, ki jim ga je prvič naložila leta 2017. Takrat sprejeta uredba je namreč prinesla zahtevi, da se registrirajo vsa podjetja, ki prvič dajejo embalažo na slovenski trg, ter da o tem poročajo, enkrat letno vsa podjetja oziroma štirikrat na leto podjetja, ki dajejo prvič na trg več kot 15 ton embalaže. Obrtniki in mali podjetniki so torej v začetku letošnjega leta morali prvič poročati o embalaži, ki se je pri njih prvič znašla lani, na primer tudi o škatli iz papirja ali foliji, v katero je bilo zapakirano blago, ki so ga kupili v tujini, po novem pa bodo morali o tej embalaži poročati kar štirikrat na leto.
Obrtna zbornica Slovenije je tej dodatni zahtevi ostro nasprotovala, saj je pri večini obrtnikov in podjetnikov embalaže, ki se prvič pojavi na slovenskem trgu, zelo malo, vendar neuspešno. Branko Meh, predsednik obrtno-podjetniške zbornice, je ob tem dejal: "Ne le, da bomo morali poročati, zdaj bomo morali poročati štirikrat in kljub temu še plačevati. To je za nas nesprejemljivo in v neskladju s tistim, kar pravi vlada in kar pravi predsednik vlade, da ne bodo dodatno obremenili slovenskega malega gospodarstva." Malo gospodarstvo je okoljskemu ministrstvu predlagalo, da bi zavezance z manj kot 500 kilogrami embalaže na leto izvzeli iz uredbe, toda to je ostalo neomajno.
Pohodila je male
Ali bo država s tem, ko je pritisnila na mala podjetja in obrtnike glede poročanja, zajezila kopičenje odpadne embalaže, katere izvor ni znan oziroma se za njo ne plačuje prispevek za razgradnjo? Kopičenje teh odpadkov se namreč nadaljuje, neučinkovit pa je tudi interventni zakon, s katerim je želela država "pospraviti" že nakopičeno odpadno embalažo. Prevzemnikov zanjo ji namreč ni uspelo najti za osrednjo in zahodno Slovenijo. Po uradnih evidencah naj bi bilo te embalaže skupaj z odpadnimi svečami za več kot 14 tisoč ton, toda po mnenju poznavalcev je odpadkov, za katerih obdelavo ni plačnika, vsaj 40 odstotkov vseh.
Zaostritev okoljskih zahtev je s tega vidika razumljiva, prav tako namera države, da stopi na prste tistim, ki se izogibajo plačilu stroškov razgradnje embalaže, tako da to "razdelijo" na več manjših družb. Toda z zelo zapletenim sistemom poročanja o odpadni embalaži, ki ga je z uredbo naprtila vsem, je dejansko pohodila predvsem male podjetnike. Špekulanti bodo namreč vrzeli našli tudi v novi ureditvi, pravijo poznavalci.