A. Nana Rituper Rodež
Kakšen je lik staršev oziroma kakšno vlogo v sodobnih mladinskih romanih in delih za otroke igrata mama in oče, je bila letošnja tema simpozija, ki vsako leto poteka na festivalu Oko besede v Murski Soboti. Pripravlja ga revija Otrok in knjiga, vsa leta pa ga vodi urednica Darka Tancer Kajnih. Obravnavajo različne teme, aktualna vprašanja in probleme. Razpravljali so že o etiki, vrednotah, humorju, nonsensu in tabujih, letos so se posvetili vlogi staršev, ki običajno niso osrednja tema, a brez njih tudi ne gre.
Razmere večkrat kritične
Največji odmik od norme opazimo pri vzgoji otrok, saj so starši razmeroma neuspešni, otroci pa pogosto prepuščeni samim sebi. "Uspešni starši so danes samo tisti, ki imajo nadpovprečno uspešne otroke, to pa je vir frustracij," pravi Erdlenova. V romanih opazimo tudi umanjkanje komunikacije med družinskimi člani.
Podoba literarnih družin je pogosto odsev realnosti
Očetje manjkrat kot matere
Z vprašanjem, kakšna je reprezentacija mater in očetov v izbranih mladinskih besedilih, objavljenih med letoma 1950 in 2013, se ukvarja Barbara Zorman, docentka za področje književnosti. Natančno je pregledala 82 del, starševsko vlogo analizirala po študiji Amy L. Dewitt ter ugotovila, da se očetovski lik pojavi 51-krat, lik matere pa 73-krat. Matere se najpogosteje pojavljajo v vlogi skrbnice, negovalke in disciplinatorke, očetje pa v vlogi hranitelja in družabnika pri igri. V sodobnejših besedilih se očetje manj pojavljajo v vlogi disciplinatorja in pogosteje kot negovalci. Z liki staršev v slikanicah v zadnjem desetletju se je podrobneje ukvarjala Larisa Javernik, doktorska študentka literature in kritičarka. Starši se v slikanicah običajno pojavljajo v stranskih vlogah in se prilagajajo trenutnemu družbenemu in socialnemu razumevanju družinske celice. Lik staršev prehaja fazo detabuizacije, zato se poleg pozitivno obarvanih starševskih likov pojavljajo tudi neidealizirane, nepopolne ali odsotne starševske figure ter netipični družinski odnosi. Starši v novejših slikanicah niso le varen pristan, ampak so lahko otrokom tudi vzrok travmatične izkušnje.
V nasprotju z deli za odrasle v mladinski in otroški literaturi brez likov staršev skorajda ne gre, trdi pisateljica in prevajalka Jana Kolarič. "Boljši avtorji skušajo te starševske statiste nadgraditi, jim vdihniti individualno osebnost in morda še lastno intimno življenje, ki ne poteka v vidnem polju otrok." Prepričana je, da nam že to, kakšen je osrednji starševski lik, veliko pove o stanju v družbi. Pri analizi se je omejila na devet knjig, ki so bile letos v ožjem izboru za desetnico. "Če bi morala izbrati idealno mamo, bi bila to mama iz slikanice Petelinček prebudi upanje Vesne Radovanovič," konča svoj referat Kolaričeva.
