Obisk Prlekije in Ljutomerskih goric ni popoln, če se ne ustavimo v Radomerščaku in si ne ogledamo rojstne hiše velikega slovenskega znanstvenika, jezikoslovca in filologa Frana Miklošiča. Ta veliki slovenski prleški rojak je privekal na svet 20. novembra 1813 v Radomerščaku. Zanimivo - ne na vrhu griča, temveč pod njim, v "grabi", kot rečejo Prleki, in iz nje je prilezel na sam vrh znanosti v habsburški monarhiji. Umrl je 7. marca 1891 na cesarskem Dunaju. Delal je v dvorni knjižnici in je na dunajski univerzi ustanovil katedro za slavistiko. V letih 1854 in 1855 je bil rektor dunajske univerze. V pomladi narodov leta 1848 je postal predsednik slovenskega društva Slovenija in je sooblikoval program Zedinjene Slovenije.
Raziskoval tudi nepriznane jezikovne skupine
Z ulico v Ljubljani ter trgom in gimnazijo v Ljutomeru
Osebnosti Miklošičevega formata Slovenci nimamo veliko, je o tem velikanu znanosti zapisal Tomaž Štefe. Znal je več jezikov, kot jih je bilo v rabi v nacionalno tako pisani državi. Slovenski narod se mu je oddolžil s tem, da je eno najlepših ulic v glavnem mestu Ljubljani poimenoval po njem, in s spomenikom v parku pred sodno palačo. Po njem se imenujeta osrednji trg v Ljutomeru in tamkajšnja gimnazija, saj mu je domače okolje za njegovo ustvarjalnost nadvse hvaležno. Rojstna hiša je ostala in zanjo lepo skrbijo njeni lastniki Vaupotičevi. Brez njih bi bila hiša slabše vzdrževana, saj se trudijo na vsakem koraku, da bi ohranili to neizmerno dragoceno dediščino Ljutomerskih goric. O Miklošiču veliko vedo in o tem zelo posrečeno, v preprostem in razumljivem jeziku pripovedujejo obiskovalcem. Do hiše vodi označena pot in je res vredna ogleda. Zaslužila bi si bogatejšo muzejsko postavitev v spominski sobi, ki jo je že zdavnaj povozil čas. Najbrž si Miklošič res zasluži kaj boljšega - in to čim prej!
