Timotej Milanov
V več pomurskih občinah so se v zadnjih letih odločili za izvedbo komasacij, da bi lastniki lahko zaokrožili svoja sicer razdrobljena zemljišča. Vendar je lahko to v primeru kasnejše prodaje zemljišča, ki je bilo predmet komasacije, privedlo tudi do napačnega obračuna dohodnine.
Kateri datum je merodajen
Takšen je bil tudi primer prodaje zemljišča v občini Hodoš. Občan, ki se ne želi javno izpostaviti, z njegovimi podatki pa razpolagamo v uredništvu, je leta 2019 za 7500 evrov prodal svoj solastniški delež na zemljišču, ki ga je podedoval leta 2000. Zaradi tega je moral takrat plačati dohodnino od dobička od kapitala po 25-odstotni stopnji (danes velja 27,5-odstotna). Pri tem je osnova za obdavčitev razlika v vrednosti nepremičnine ob pridobitvi in odsvojitvi. Stopnja dohodnine pri odsvojitvi nepremičnine pa se vsakih pet let znižuje, po petih letih znaša 20 odstotkov, po desetih 15 odstotkov, po 15 letih le še deset odstotkov, po 20 letih lastništva nepremičnine pa se ta davek ob morebitni prodaji ne plača več.
Prodajalec zemljišča je moral v tem primeru plačati 1000 evrov davka po omenjeni stopnji, ker je Finančna uprava RS (Furs) menila, da kot datum pridobitve zemljišča velja avgust 2014, ko je bila izdana pravnomočna odločba o komasaciji, ki so jo sicer začeli izvajati že leta 2004. Prodajalec je seveda menil, da je postal lastnik zemljišča že prej, na podlagi dedovanja. Zato se je pritožil, a so njegovo pritožbo na ministrstvu za finance, kjer so vztrajali pri navedenem stališču, zavrgli.
Več tovrstnih poslov
Odvetnik Jože Korpič, ki zastopa omenjenega občana, pojasnjuje, da so sprožili upravni spor, v katerem jim je junija letos upravno sodišče pritrdilo in sprejelo stališče, da datum pridobitve nepremičnine, ki je predmet prodaje, ni datum pravnomočne odločbe o komasaciji, temveč datum pridobitve nepremičnine pred uvedbo komasacijskega postopka - v tem primeru datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
600
evrov je državi preplačal dedič v komasacijo vključenega in kasneje prodanega zemljišča
Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi sodbe, je treba na podlagi ustave zagotoviti varnost lastnikov kmetijskih zemljišč, ki so ta vložili v komasacijski sklad, saj na tem področju še ni sodne prakse. Prav tako so poudarili, da se lahko komasacija izvede brez volje lastnika kmetijskega zemljišča, če se o tem strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Upravno sodišče tako ugotavlja, da je Furs napačno uporabil določbo zakona o dohodnini glede časa pridobitve kapitala, tako pa je bilo tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje.
Korpič ob tem še pojasni, da bo moral davčni organ v ponovnem postopku še enkrat odločiti in pri tem upoštevati stališče upravnega sodišča. To bo po njegovih besedah pomenilo novo pravno stališče za vse lastnike kmetijskih zemljišč, ki so na novo pridobili zemljišča v komasacijskem postopku. Takih primerov je bilo največ ravno v Pomurju, pravi. Po njegovi oceni je bilo tu v zadnjih letih izvedenih okoli sto prodaj tovrstnih zemljišč, vendar doslej glede tega še nihče ni sprožil spora.
Furs bo sledil sodišču
Furs nam glede ponovne odločitve v primeru prodaje zemljišča na Hodošu ni mogel odgovoriti, saj gre za davčno tajnost. So pa ob tem zapisali: "Finančna uprava RS je kot pristojni upravni organ v davčnem postopku praviloma vezana na pravno mnenje sodišča, tako glede uporabe materialnega prava kot tudi na njegova stališča, ki se tičejo postopka, zato mora v konkretnih primerih primerno slediti odločitvam sodišča." Na vprašanje, kaj to pomeni za druge prodajalce zemljišč, ki so bila vključena v komasacijski postopek, kasneje pa prodana, pri čemer jim je bila dohodnina obračunana na napačen način, pa odgovarjajo: "Če se v teh primerih še vodi pritožbeni postopek oziroma sodni postopek in torej postopek še ni pravnomočno zaključen, bo pristojni organ odločitev Upravnega sodišča RS pri odločanju lahko upošteval. Če gre za postopke, ki so že pravnomočno zaključeni, pa velja, da se skladno s postopkovnimi predpisi lahko poseže vanje zgolj z uporabo izrednih pravnih sredstev, najpogosteje je to obnova postopka. Pri tem pa je sodna praksa že poudarila, da ni možna obnova postopka, ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem vprašanju pozneje spremenjena."
Za odločbe, ki so že pravnomočne, zavezanci plačanega davka od dobička, ki je rezultat prodaje nepremičnine, ne morejo več zahtevati nazaj, pravi Korpič, čeprav bi morda to lahko poskušali, še doda. V navedenem primeru s Hodoša bi moral v skladu z odločitvijo upravnega sodišča prodajalec plačati 600 evrov davka manj, v nekaterih drugih primerih pa so lahko razlike dosti večje, pravi Korpič. "Nekateri avstrijski državljani so v Pomurju kupovali kmetijska zemljišča po 30 tisoč evrov, medtem ko so bila ob pridobitvi vredna zgolj 10 tisoč evrov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
