Politični, ne strokovni ukrepi zaradi presežkov vina

Slovensko vinogradništvo se je v zadnjem obdobju znašlo v precejšnjih težavah, zaradi katerih se vsako leto krčijo tudi vinogradniške površine. Kot je povedal Andrej Šajnovič, vidni član Evropskega reda vitezov vina, izgubimo v Sloveniji približno hektar vinogradov na leto, s približno 15 tisoč hektarji vinogradov pa velja Slovenija že tako za dokaj nezaznavno v svetu. Kot je dodal Šajnovič, se ob normalnih razmerah v Sloveniji letno porabi okrog 80 milijonov litrov vina v različnih oblikah, sedaj po grobih ocenah zaradi pojava koronavirusa polovica zaloge miruje.
"Bliža se trgatev. V tem času bi se morale letne zaloge vina približevati stanju, ki bi omogočalo nove zapolnitve kapacitet. Tedni minevajo, operativno pa se ne zgodi nič," poudarja Šajnovič, ki meni, da bi lahko k zmanjšanju zalog največ prispevala turizem in gostinstvo.

Krizna destilacija predraga

Tržne zaloge vin so velike, padli sta kupna moč in poraba vina, zato je v pripravi sveženj interventnih ukrepov, s katerimi bi odpravili presežke zalog za sprostitev zmogljivosti. Med te krizne ukrepe sodijo tudi subvencionirana destilacija, zelena trgatev ter podpora skladiščenja.
Vinogradniki in vinarji pa tudi preostala vinogradniška stroka v omenjenih ukrepih dolgoročne rešitve ne vidijo. Po mnenju Andreja Šajnoviča je subvencionirana destilacija težava. V okoliških državah, ki destilacijo že subvencionirajo, so namreč proizvodni stroški tudi do sedemkrat nižji, kot bi bili pri nas. "Enako je tudi s proizvodnjo kisa ali drugimi hitrimi rešitvami, ki ekonomsko ne bi vzdržale. Četudi bi torej vino predelali v drugo obliko, se pojavi problem gospodarnosti in smo na istem, kot če bi vino nekam zlili."
S tem se strinja Ernest Novak, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. "Pri nas je predvidena destilacija petih milijonov litrov vina, pri čemer bi vinogradniki dobili 0,80 evra za liter predelanega oziroma destiliranega vina. Vendar je vprašanje, kje bi te destilate sploh lahko prodali in po kolikšni ceni. Destilacija je možna le pri večjih vinogradnikih, ki na letni ravni pridelajo vsaj dvesto tisoč litrov vina," pravi Novak. Dodaja, da bi bila boljša rešitev, če bi teh pet milijonov litrov vina pod nadzorom zlili nekam stran in bi izginilo s tržišča. Optimalne rešitve sam ne vidi niti v kriznem skladiščenju za blagovne rezerve, saj bi trg težko sprejel staro vino. Problem, ki ga pri tem navaja, je prevelik uvoz vina, predvsem iz Italije in Makedonije. Tudi zaradi tega nastajajo presežki domačega vina.

Več škode kot koristi

Eden od predvidenih interventnih ukrepov je tudi zelena trgatev. Če bi se slovenski vinogradniki in vinarji zanjo odločili, bi jim država plačala dva tisoč evrov za hektar vinogradniške površine, vendar je to po besedah Novaka premalo. "Z zeleno trgatvijo bi strokovno nastalo več škode, saj bi lahko vplivala na rast in rodnost v prihodnjem letu. To sploh ni strokovni ukrep, ampak politični."