Nataša Šuen je do 16. leta živela kot večina otrok in najstnikov. Nato pa so na rutinskem sistematskem pregledu v srednji šoli zdravniki zaslišali šum na njenem srcu. V tretjem letniku študija pa se ji je zdravstveno stanje, kljub jemanju zdravil, poslabšalo, začele so se ji pojavljati aritmije. Po tem so se Šuenovi začele pojavljati še atrijske fibrilacije, zaradi katerih je pri tridesetih letih doživela možgansko kap. Zanjo ni bilo druge rešitve kot transplantacija srca. Po petih mesecih bivanja v bolnišnici je le dobila novo srce in z njim novo upanje. "Vredno je bilo čakati, saj je sprememba v kakovosti življenja neprimerljiva," pravi danes. Za novo srce je neizmerno hvaležna, družini darovalca, ki ga sicer ne pozna, je napisala pismo zahvale, saj je čutila, da nekomu mora izraziti hvaležnost za priložnost, ki je ne dobi vsak.