Uspeh je, da družba razmišlja o darovanju

Andreja Kutin Lednik
08.12.2017 16:00

Pred 50 leti so zdravnikom očitali, da želijo postati bogovi. Danes zadržki predvsem ob darovanju organov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kc Ljubljana

Kirurgija napreduje z izrednimi pospeški, težje pa ji sledi družba in miselnost v njej. Prva presaditev srca je sprožila nešteto predsodkov, političnih, verskih, etičnih. Danes so transplantacije obvezen sestavni del medicine, bolniki in svojci morebitnih darovalcev pa se ob možnosti darovanja še vedno borijo z resnimi dilemami.
"Predsodkov je bilo pred 50 leti vsekakor več. Glavna naloga, ki jo imamo vsi, ki se ukvarjamo s programom darovanja organov danes, je informiranje tako laične kot strokovne javnosti o postopkih, ki so potrebni pri transplantaciji," pravi dr. Zoran Zabavnik, transplantacijski koordinator v UKC Maribor.
Danes so verski etični ali drugi zadržki redkejši. Kateri so glavni pomisleki, ko gre za transplantacije?
"Naš največji uspeh je, da je večina populacije dobro poučena o darovanju organov in o tem tudi razmišlja. Korak naprej so naredili že tisti, ki so informacijo sprejeli, četudi ne bi takoj odobrili darovanja organov pri sebi ali pri svojcih.
So pa posamezni organi ali deli telesa za nekatere ljudi vseeno bolj nedotakljivi. Sem sodi tudi srce, od tkiv pa vsekakor tkiva očesa. Recimo roženica. Oči so sorazmerno občutljiv organ, kjer se pojavljajo zadržki iz čisto čustvenih vzgibov.
Najlažje darujemo ledvico, te transplantacije so tudi starejše. Da družba spremeni pogled na problematiko, je potreben tudi čas."

Zoran Zabavnik
Saso Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta