Kirurgija napreduje z izrednimi pospeški, težje pa ji sledi družba in miselnost v njej. Prva presaditev srca je sprožila nešteto predsodkov, političnih, verskih, etičnih. Danes so transplantacije obvezen sestavni del medicine, bolniki in svojci morebitnih darovalcev pa se ob možnosti darovanja še vedno borijo z resnimi dilemami.
"Predsodkov je bilo pred 50 leti vsekakor več. Glavna naloga, ki jo imamo vsi, ki se ukvarjamo s programom darovanja organov danes, je informiranje tako laične kot strokovne javnosti o postopkih, ki so potrebni pri transplantaciji," pravi dr. Zoran Zabavnik, transplantacijski koordinator v UKC Maribor.
Danes so verski etični ali drugi zadržki redkejši. Kateri so glavni pomisleki, ko gre za transplantacije?
"Naš največji uspeh je, da je večina populacije dobro poučena o darovanju organov in o tem tudi razmišlja. Korak naprej so naredili že tisti, ki so informacijo sprejeli, četudi ne bi takoj odobrili darovanja organov pri sebi ali pri svojcih.
So pa posamezni organi ali deli telesa za nekatere ljudi vseeno bolj nedotakljivi. Sem sodi tudi srce, od tkiv pa vsekakor tkiva očesa. Recimo roženica. Oči so sorazmerno občutljiv organ, kjer se pojavljajo zadržki iz čisto čustvenih vzgibov.
Najlažje darujemo ledvico, te transplantacije so tudi starejše. Da družba spremeni pogled na problematiko, je potreben tudi čas."
Najtežje darujemo srce in očesno tkivo