Potem ko so pred leti v Murski Soboti na Trgu kulture dobili muzo, postavljanje javnih plastik in spomenikov ni več takšno, kot je bilo. Vsak novi vedno vnaša vprašanja o smislu še enega. Ob tem, da se na vlaganja v kulturo in umetnost zlahka gleda kot na strošek in da se vedno najde kdo, ki ob tem spomni na lakoto, brezposelne in luknje v cestah. Pozabljamo pa, kako visoko ceno bomo plačevali kot družba, če v kulturo ne bomo vlagali. Tudi postavitev spomenika Mirsada Begića ob stoti obletnici priključitve Prekmurja in Rastoče knjige Mirka Bratuše v središču Murske Sobote je dvignila veliko prahu. Namesto da bi prisluhnili, čemu so ju postavili in kaj nam sporočata, so nekateri že vzeli v roke jajca, da bi jih zalučali.
Akademski slikar Sandi Červek pravi, da ga v zadnjem času mnogi sprašujejo, ali ni Bratuševa plastika malo čudna. "Čudna da, zelo čudna, sploh če ne veš in ne razumeš," odgovarja in doda, da je pri razumevanju treba pogledati širše. "Ko je leto debelih krav, nihče ne premišljuje o tem, kam se vlaga denar. Spomnimo se, da je v preteklosti pomursko gospodarstvo močneje vlagalo ne le v infrastrukturo, stanovanja, šport, ampak tudi v kulturo in umetnost. Mura, Zavarovalnica Triglav, Ljubljanska banka in drugi so sistematično kupovali umetnine in podpirali umetnike, še posebno domače. Pa ne cenenih, prepoznali so kakovost in kupovali prave umetnine. Ustvarili fonde kakovostnih likovnih in kiparskih del. Danes so drugačni časi, kakršni koli že, mesto tako, kot je, ne more biti brez urbanističnega načrta, cest, trgovin ali blokov, ne more biti brez kulture, ne more biti brez vlaganj v umetnost," poudarja Červek.
Ko je leto debelih krav, nihče ne premišljuje o tem, kam se vlaga denar
Strokovnjakom je treba zaupati ne glede na to, ali je nam osebno všeč
