Timotej Milanov
V Domu starejših občanov Radenci (Dosor) so predstavili načrte za nadaljnji razvoj, potem ko je pred kratkim lastništvo družbe Dosor prevzela avstrijska skupina Senecura, ta je del francoske skupine Orpea. Kot smo že poročali, so Avstrijci Dosor kupili od radenske občine in ljubljanske Hete, ki sta imeli v lasti vsaka 50-odstotni delež družbe. Medtem ko je znano, da so za delež radenske občine plačali 1,5 milijona evrov, pa o znesku, ki so ga plačali za Hetin delež oziroma terjatve, ki jih je imela do Dosorja, direktor Senecure in Dosorja Anton Kellner ne govori. Povedal je le, da Dosor danes nima več obveznosti do Hete, ki ji je bil pred prevzemom dolžan 7,6 milijona evrov.
Za pet domov že imajo koncesije
Mateja Hauser, dolgoletna direktorica, pod vodstvom katere se je Dosor uveljavil kot prepoznavna blagovna znamka, ostaja v vodstvu družbe kot prokuristka. Kot pravi, bi družba zašla v precejšnje finančne težave, če ne bi prišel strateški partner, s katerim bo lahko po njenem mnenju podjetje izkoristilo tudi ekonomske ugodnosti, ki jih prinaša vpetost v večjo mednarodno skupino, s tem pa bo imela tudi boljše možnosti za razvoj storitev.
Senecura je največji avstrijski ponudnik na področju zdravstvenih, negovalnih in oskrbovalnih storitev, ki jih danes ponujajo že na več kot sto lokacijah. Kot pravi Kellner, želijo na vseh lokacijah čim tesneje sodelovati z lokalno skupnostjo in občinami, zato imajo vsepovsod ustanovljene lokalne družbe za upravljanje, ki po njegovih besedah večino nabave izvršijo v neposredni okolici. "Želimo, da tu ustvarjena kupna moč ostane doma. Gre za lokalni posel za lokalne ljudi," pravi. Vzporedno z vstopom v Dosor bo Senecura, ki je bila kot zasebna družba ustanovljena leta 2004, leta 2014 pa je postala del skupine Orpea, v Sloveniji zgradila še pet domov za starejše, za katere so že dobili koncesije. Tako bodo domovi v Železnikih, Žireh, Pivki, Loški dolini in Komendi skupno zagotavljali 310 postelj. Za zdaj ne načrtujejo lastniškega vstopa v druge domove za starejše v Sloveniji, a te možnosti v prihodnosti ne izključujejo.
Prednosti delovanja v mednarodni skupini
Že deset let so prisotni tudi na Češkem, kjer upravljajo 17 domov za starejše, še šest pa jih gradijo. Tudi njim je članstvo v večji skupini, kot pove Kellner, prineslo številne koristi. "Pred tremi leti v Avstriji še ni bilo klinike, ki bi bila izključno posvečena rehabilitaciji otrok. Pokojninska zavarovalnica je objavila razpis za ustanovitev take institucije, sam pa sem želel, da bi na razpisu uspeli. Vendar o tem nismo imeli znanja, kar sem povedal vodstvu Orpee. Sami imajo v skupini 46 tovrstnih ustanov, ki smo si jih ogledali in na podlagi tega pripravili dober projekt. Klinika danes že leto dni uspešno obratuje v kraju Wildbad Einöd."
Za zdaj bistvenih sprememb ne načrtujejo, prav tako v podjetju ostajajo vsi zaposleni. Dosor ima trenutno koncesijo za 178 postelj in 100 zaposlenih. Kellner pri tem poudarja, da niso finančni investitorji. "Prišli smo, ker želimo tu ostati 500 let in biti s svojimi storitvami blizu ljudem," je karikiral njihov vstop na slovenski trg. Na podlagi mednarodnih izkušenj bodo lahko po besedah Kellnerja, ki je v skupini zadolžen za poslovanje v Švici, Avstriji, Sloveniji in na Češkem, tudi v Sloveniji sčasoma uvedli novosti, pri tem poudarja, da bodo prav tako sami črpali iz izkušenj Dosorja, kjer je oskrba po njegovi oceni na zelo visoki ravni. Tako so v Avstriji prevzeli številne primere dobre prakse, ki so jih v Švici izvajali na področju oskrbovanih stanovanj. "Stremimo k temu, da stanovalcem zagotavljamo čim več samostojnosti." Med priljubljenimi aktivnostmi, ki jih izvajajo, je tudi počitniška izmenjava, v okviru katere del stanovalcev in osebja določenega doma krajši čas preživi v drugem domu znotraj skupine.
V Avstriji je po besedah Kellnerja nastanitev v domovih za starejše za 50 odstotkov dražja kot v Sloveniji, a na vprašanje, ali bodo nastanitev v Dosorju ponujali tudi avstrijskim upokojencem, odgovarja, da to zakonsko ni mogoče, saj bi ti v primeru dlje časa trajajočega bivanja v tujini izgubili dodatek za dolgotrajno oskrbo.
Hauserjeva pri tem še izpostavlja, da je bil Dosor, ki deluje od leta 2008, do lani edina tovrstna institucija v državi, ki je poslovala s samo 70-odstotno koncesijo, Kellner pa je poslovanje v takih okoliščinah označil za umetnost.
