Slepa Mihaela Rojht diplomirala

Silvestra Brodnjak
27.05.2023 07:30

Od rojstva slepa Mihaela Rojht uspešno zagovarjala diplomsko delo na strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mihaela med predavateljem Iztokom Silo in mentorico dr. Slavko Gojčič. Zadaj od leve: direktor šole mag. Peter Mihelčič, Petra Razlag, mama Natalija, sestri Katarina in Patricija ter zadaj oče Janez Rojht
Osebni arhiv

Avgusta predlani smo poročali o Mihaeli Rojht iz Moravcev pri Mali Nedelji, takrat 21-letni študentki prvega letnika Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu, starejši sestri Patricije in Katarine. Od 6. aprila letos pa je Mihaela ponosna diplomantka te šole, saj je z desetico zagovarjala diplomsko delo z naslovom Glasba kot terapevtsko sredstvo pri osebah s posebnimi potrebami. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi nalogo zagovarjala od rojstva slepa študentka, ki je ob izjemni pomoči družine in okolja, v katerem je živela, uspešno zaključila osnovno in srednje izobraževanje, nato pa se odločila za študij na Bledu.

V Ljutomeru pripravili delavnico

Nekaj dni po zaključku njenega študija smo v Moravcih pokramljali z vedno nasmejano, optimistično in prijazno mladenko, ki je z diplomo pridobila naziv organizatorica poslovanja v velneški dejavnosti. Z njo sta bila mama Natalija in oče Janez, ki sta pripovedovala, kako sproščeno je na zagovoru njuna prvorojenka predstavila zanimivo temo. "Z diplomskim delom sem želela ugotoviti, kaj predstavlja in kaj lahko ponudi glasba ljudem s posebnimi potrebami, saj se zavedam, da se velikokrat soočajo s pomanjkanjem občutka varnosti in se počutijo osamljeni, zapostavljeni," je dejala Mihaela. "Delo sem pričela pisati septembra lani, ko sem ob mentorstvu doc. dr. Slavke Gojčič pripravila zasnovo. Prek spleta sem se ob pomoči mame in sester lotila zbiranja literature. Veliko gradiva je bilo v tujem jeziku, kar je bil poseben izziv. Potrudila sem se najti čim več informacij. Obiskala sem knjižnico v Murski Soboti, kjer sem si izposodila knjige, ki sva jih prebirali z mamo. Med njenim branjem sem v računalnik vnašala povzetke, ki sem jih uredila v smiselno celoto. Vsak sklop sem poslala mentorici v potrditev," se spominja.

Mihaela je brez treme stopila pred člane komisije za zagovor diplomskega dela.
Osebni arhiv

V praktičnem delu je izvedba potekala v sodelovanju s KDR Združenjem in asistenca so. p., kjer je veliko razumevanja pokazala mentorica Petra Razlag. "Skupaj smo januarja letos v Mladinskem kulturnem centru v Ljutomeru organizirali delavnico, katere se je ob spremstvu asistentov udeležilo 16 uporabnikov osebne asistence, ki se soočajo z različnimi oviranostmi. Seznanila sem jih z namenom raziskave, sledila je 15-minutna predstavitev pozitivnih učinkov zvoka in glasbe. Na podlagi teoretičnega dela diplomskega dela sem pojasnila, kaj je zvok, katere vrste zvoka poznamo in kakšen vpliv ima na človeka, predstavila zvočno kopel, kaj je glasba in njene pozitivne učinke. Udeleženci so ob pomoči osebnih asistentov izpolnili vprašalnike o pomenu glasbe v življenju oseb s posebnimi potrebami," pove Mihaela.

Pomagati želi pri odpravi bolečin

Po predstavitvi je sledilo poslušanje različnih zvokov, razdeljenih v pet sklopov. Vsak je zajemal tri posnetke. Udeleženci so vsak posnetek poslušali največ tri minute. Na koncu vsakega sklopa so izpolnili vprašalnike. Ob zaključku je bila med udeleženci opravljena kratka evalvacija delavnice. Tudi ob koncu delavnice so izpolnili vprašalnik, namenjen evalvaciji, kamor so povedano zapisali. "Vsega tega v praksi ne bi mogla izvesti brez mentorice Petre Razlag, asistentke Eve Krajnc, ki mi pomaga pri učenju anatomije, tokrat pa je skrbela za predvajanje prosojnic in pomagala pri predvajanju zvočnih posnetkov. Levji delež pa je nosila moja družina, posebno mama, ki je že vse življenje moje oko. Pa sestri Patricija in Katarina, ki sta pomagali pri urejanju tabel, ki so za slepe težje berljive, pa ob pripravi predstavitve za zagovor," je povedala Mihaela, ki pa je sama sestavila vse potrebno gradivo, vprašalnike, oblike tabel za zbiranje podatkov iz odgovorov, poslušanje glasbe in izbor tonskih posnetkov.

"Med zagovorom sem bila sproščena. Ko sem začela predstavitev, sem verjela, da jo bom dobro izpeljala. Če o nečem nisem 120-odstotno prepričana, stvari ne dam iz rok," pravi izjemno natančna bodoča "šefica" masažnega salona, ki pa se za nadaljnje usposabljanje še ni dogovarjala, saj želi prej opraviti izpit iz anatomije in fiziologije človeka ter izpit pred komisijo, v okviru katerega je treba pripraviti mizo in izvesti masažo. "Omenjena izpita sta potrebna za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za klasično masažo. V prihodnosti želim izvajati masaže. Želim nadgraditi znanje o tehnikah sproščanja in potencialnim strankam nuditi sprostitev ter pomagati pri odpravi bolečin," sklene Mihaela Rojht.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta