V pomurski občini večina odvisna od Avstrije

Po podatkih Statističnega urada RS se prebivalstvo v Prekmurju najbolj stara na območju Krajinskega parka Goričko. Če primerjamo podatke iz leta 2008 in prve polovice tega leta, opazimo, da se povprečna starost prebivalcev viša v vseh prekmurskih občinah. Mladi namreč odhajajo v druge slovenske regije in tujino. Predstavljamo zgodbe treh Prekmurk in razmišljanje župana Kuzme.

Odhod zaradi kariere

Med njimi je tudi Staša Tkalec, ki prihaja iz Rakičana, vendar od začetka študija - z enoletno prekinitvijo zaradi magistrskega študija v tujini - živi v Ljubljani. Tam je končala dodiplomski študij mednarodnih odnosov, v Benetkah in Solunu evropski magistrski program s področja človekovih pravic in demokratizacije, prav tako v Ljubljani pa doktorski študij humanistike in družboslovja - področje globalizacijski študiji. Trenutno je zaposlena v državnem zboru kot strokovna sodelavka v poslanski skupini Socialnih demokratov, primarno se ukvarja z zunanjo politiko, evropskimi zadevami in človekovimi pravicami. Njeno več kot desetletno bivanje zunaj domačega kraja je vezano na zaposlitev oziroma karierne priložnosti, ki so bile tako po koncu njenega dodiplomskega študija leta 2009 kot še danes v Pomurju v njeni stroki precej omejene.

Župan vidi rešitev v turizmu, ne v industriji

Ena od občin, ki se srečujejo z izrazitim problemom staranja prebivalstva, je Kuzma. Župan Jožef Škalič navaja, da je vzrokov za izseljevanje več. Temeljni vzrok so dvojne obdavčitve delavcev migrantov. Vzrok je tudi (ne)zadovoljstvo zaradi bivalnih razmer, pogojev in oddaljenosti od središč. Po njegovem mnenju se mladi izseljujejo predvsem zaradi neprimerno boljših življenjskih razmer v bližnji Avstriji. Kot vzrok za staranje prebivalstva pa navaja večjo umrljivost od naravnega prirasta. Po drugi strani se v tej občini pojavlja zanimiv trend - v zadnjih letih namreč opažajo tudi priseljevanje mladih družin iz osrednje Slovenije. Natančnih podatkov v občinski upravi nimajo, po županovi oceni pa gre za tri do pet družin na leto. Nekateri imajo v občini sicer le začasno bivališče in od tam migrirajo, ampak so vseeno tam.

Medicinske sestre v Avstriji bolj cenjene

Bernardka Zelko izvorno prihaja iz Gornjih Slaveč in že 25 let dela kot medicinska sestra v Gradcu, kjer ves ta čas tudi živi z družino. Ob koncih tedna prihaja v Rogašovce, kjer so si zgradili hišo. Po srednji zdravstveni šoli v Rakičanu se je odločila za študij na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. "V srednji šoli nisem razmišljala o tem, kje bom delala, mislila sem pač, da bom najprej študirala. Vendar se je obrnilo drugače, ker najprej nisem bila sprejeta na želeno študijsko smer, pozneje pa nisem imela pogojev za naslednji letnik, zato sem takrat opravila pripravništvo za srednjo medicinsko sestro. Možnosti za zaposlitev v tej stroki v Prekmurju takrat praktično ni bilo, a tudi nisem preveč vztrajala pri iskanju. Delo bi dobila verjetno le v Ljubljani." V tem času je njen partner šel delat v Gradec, saj je izgubil službo po propadu podjetja Panonija, in tako je tudi sama našla delo tam. Pridobila je nostrifikacijo, študij pa je povsem opustila. Pogoji za zaposlovanje medicinskih sester so bili že ob njenem vpisu na srednjo šolo slabi. "Bili smo en letnik v generaciji. Takrat so vsi govorili, da ne bomo dobili službe, veliko medicinskih sester je bilo zaposlenih recimo v Muri. Bil je ravno čas gospodarske krize, le ena sošolka je dobila delo v murskosoboški bolnišnici. Drugi so morali v Ljubljano, tujino, veliko pa se jih je tudi prekvalificiralo." Bernardka Zelko niti po toliko letih o preselitvi domov in delu pri nas ne razmišlja. "Najbolj zaradi tega, ker se mi zdi, da je naš poklic v Avstriji bolj cenjen. Pa niti Gradec ni tako daleč, domov lahko pridem vsak teden ali vsaj vsak drugi. Pridem zaradi miru, okolja, da bi stalno živela tu in se vozila vsak dan, na primer v Mursko Soboto ali čez mejo, pa ne. Zdelo se mi je, da potem kot družina ne bi bili toliko skupaj. Gradec je vseeno mesto in navadila sem se živeti tam."

"Cenim Prekmurje, a mi ustreza Ljubljana"

Svojo izkušnjo je delila tudi Urška Bedek, ki prihaja iz Markovcev na Goričkem. Študirala je socialno pedagogiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer že osem let tudi živi. Partner, prav tako Prekmurec, je zdravstveni tehnik, ki v Prekmurju ni dobil službe, v Ljubljani pa takoj. Sama je zaposlena v svoji stroki, dela v vzgojnem zavodu za otroke, od Ljubljane je oddaljen pol ure vožnje z avtomobilom. V Prekmurju bi težko dobila službo v svoji stroki, še posebno brez izkušenj in izpolnjenih pogojev, kot je dobila priložnost v svoji službi, ker so potrebovali ustreznega človeka. "Po pravici povedano, tudi če bi zdaj imela možnost, da se zaposlim v Prekmurju, se najverjetneje ne bi, ker mi ustreza, da živim v Ljubljani. Vedno se kaj dogaja, vse je na dosegu roku, ljudje bolje sprejemajo drugačnost. Cenim Prekmurje, ljudi, naravo, ampak je težko dobiti primerno službo. Je pa lažje glede stanovanj ali hiše, ker so nepremičnine cenejše kot v Ljubljani ali okolici."
Prihajajočo lokalno oblast tako čaka iz leta v leto večji izziv, kako predvsem mlado in tudi drugo delovno aktivno prebivalstvo ponovno zvabiti v prekmurske, predvsem goričke kraje.