V Velenje po gobe in znanje

Rozmari Petek Rozmari Petek
11.09.2019 16:18

Na pobudo gobarskega društva Marauh in ob pomoči občine so v Velenju odprli eno daljših in obsežnejših gobarskih učnih poti v Sloveniji, prilagojeno tudi turistom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Gobarska učna pot je zanimiva pridobitev v Velenju.  
Rozmari Petek

Če kaj, potem Velenju na prvo žogo ne bi pripisal, da v mestu rasejo gobe. A le pet minut od centra mesta se razprostira gozdiček, ki skriva tudi gobane in druge glive. Po novem boste v gozdu ob Vili Herberstein skozi celo leto lahko občudovali vsaj 80 vrst gob – kolikor jih je na plakatih ob novi, v tem tednu odprti gobarski učni poti, ki se v večjem delu prekriva tudi s tamkajšnjo trim stezo. Po letih zorenja ideje, da bi Velenje dobilo gobarsko učno pot, jo je Gobarsko društvo Marauh, ob pomoči Mestne občine Velenje in Rotary kluba Velenje, le uresničilo. "Pot smo postavili z željo približati ta čudoviti, manj znani svet gob oziroma gliv ljudem. Pravijo, da so glive bile prva živa bitja na kopnem. Poenostavljeno rečeno, so znala predelati lavo v humus in s tem omogočiti rastlinam življenje," opisuje predsednik društva Matej Jenko. "Ob tem smo želeli še popestriti trim stezo, saj gre pri tem, bi lahko rekli, za sorodne dejavnosti. Občina je tako ob ureditvi gobarske učne poti obnovila tudi stezo," še dodaja.

Prispevek k turistični ponudbi Šaleške doline

Ker je gobe težko saditi, določene pa sploh nemogoče, obenem potrebujejo za svojo rast optimalno kombinacijo vlage in toplote, je nemogoče pričakovati, da bo vsak obiskovalec nove učne poti gobe tudi v živo videl ob poti. Tu in tam že, največ pa se bo o njih naučil s plakatov, na katerih so aktivni člani velenjskega društva opisali osnovne značilnosti posamezne gobe in razlike med podobnimi sorodnicami, pogosto tudi strupenimi. "Na vsaki tabli sta dve vrsti gob, predstavljeni s fotografijama in osnovnim opisom. Do vsake gobe pa lahko obiskovalec dostopi tudi preko QR-kode, kjer ga pelje na Wikipedijo, kjer so opisi gob v različnih jezikih. Zelena mušnica je denimo opisana v 63 jezikih," dodaja Jenko. Za svojo pot tako ne pravijo zaman, da je namenjena prav vsem, mladim, starim in tudi turistom. "Ker mislimo, da lahko s potjo pripomoremo tudi k turistični ponudbi v Šaleški dolini, smo k sodelovanju povabili Zavod za turizem Šaleške doline. Dogovorili smo se, da bomo v kratkem izobrazili nekaj turističnih vodičev, da bodo lahko vodili po učni poti. Novo pot bi lahko lepo povezali tudi z že obstoječimi učnimi potmi, denimo z učno potjo o pticah in metuljih ob jezeru, ki jo je pred leti postavil Erico, in učno potjo o sadnih vrtovih, ki jo je postavila ljudska univerza. Tako bo Velenje tudi na področju ekologije imelo širšo ponudbo," dodaja Jenko.

Veliko že znanih gob, a še vedno odkrivajo nove

Nova učna pot je stala 25 tisoč evrov; občina je postavila informativne table, člani gobarskega društva pa so prostovoljno prispevali avtorske fotografije in strokovne opise. Dolžina učne poti je 2600 metrov. Da jo obhodi, potrebuje odrasli v povprečju dobro uro, ob tem pa premaga tudi 136 višinskih metrov.

Gobarska učna pot Velenje, Matej Jenko prikazuje, kako lahko s QR-kodo tudi turist izve vse o gobi na fotografiji. 
Rozmari Petek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta