Včasih je treba le potolažiti, pravita pomurska zdravstvena delavca preteklega leta

Koronavirusna bolezen je lani upočasnila svet, v prvi vrsti boja z nevidnim sovražnikom pa so stali in še vedno stojijo zdravstveni delavci. Ti so se nemalokrat znašli na robu moči, ko so pacientom tako ali drugače pomagali prebroditi težke čase bolezni. Medijska hiša Vestnik je z akcijo Pomurski zdravstveni delavec 2020 želela vsem nameniti posebno pozornost, bralce tiskane izdaje in uporabnike spletne strani vestnik.si pa pozvala h glasovanju za tistega, ki jim je najbolj pomagal, da so lažje prestali stisko in premagali bolezen.

V kategoriji družinski zdravnik ste sodelujoči največ glasov namenili Leonu Kövešu, dr. med., specialistu družinske medicine, v kategoriji medicinska sestra oziroma zdravstveni delavec pa Mitji Domonkošu.

Vsi so dali vse od sebe

Köveš je ob novici, da so mu bralci namenili največ glasov, najprej poudaril, da si vsi, ki delajo v zdravstvu, zaslužijo čestitke za to, kako so v epidemiji delovali. "Vsi smo se trudili dati od sebe največ, da bi ljudem pomagali," doda in obenem prizna, da so glasovi tudi izraz zadovoljstva pacientov, kar si želi vsak zdravnik.

Köveš od jeseni 2018 deluje kot specialist družinske medicine, slabi dve leti ima ambulanto v Zdravstvenem domu (ZD) Murska Sobota. Po študiju na ljubljanski medicinski fakulteti se je vrnil v Prekmurje in odločitve, da bo delal v domači regiji, ni nikoli obžaloval. Še pred vrnitvijo je posebno izkušnjo doživel na odpravi v Malaviju, kamor je po študiju odpotoval s kolegi in tam preživel tri mesece. "Sprva smo bili v večji bolnišnici, potem pa smo delali na terenu in hodili v različne vasi. To je bila nekakšna šola za življenje. Zaradi takšnih izkušenj znaš ceniti majhne in preproste stvari in si zadovoljen z njimi."

Več po telefonu

Aprila pred dvema letoma je začel delati v svoji ambulanti in se po slabem letu, kot vsi drugi v zdravstvu, moral spopasti z epidemijo in drugačnim načinom dela. "Epidemija nas je postavila v novo realnost, nov način dela, toda zgodila se je in z vsakim izzivom se je treba spoprijeti," realno ugotavlja. Zdravniki so v tem času opravili bistveno več telefonskih in elektronskih konzultacij, ljudje pa so bili v negotovosti. Nekaj časa ni sprejemal pacientov v ambulanti vsak zdravnik, ampak je delovala ena ambulanta za celoten zdravstveni dom. "Tako smo se morali navaditi na konzultacije po telefonu, elektronski pošti, seveda pa vseh bolezni ni mogoče pozdraviti tako. Na začetku smo se tudi bali, da bi v ustanovi staknili okužbo, sedaj pa je frekvenca pacientov večja in tisti, ki pregled potrebuje, lahko nemoteno pride do nas," pojasni.

Pomurski zdravnik leta 2020 pove, da so bili zdravniki družinske medicine že pred epidemijo med bolj obremenjenimi, nove razmere pa so to še potencirale: "Zato smo bili že vajeni delati pod velikimi obremenitvami in mogoče se je celoten sistem zaradi tega hitro prilagodil situaciji." Doda, da bodo sistemski problemi, vključno s čakalnimi vrstami, naloga novega ministra in tistih, ki se bodo ukvarjali z zdravstveno politiko. Težave se morajo bolj konstruktivno reševati.

Kot najpogostejše stanje pacientov v minulem času omeni strah in negotovost. "Velikokrat smo se soočali s takimi klici in zdi se, da je ljudi najbolj bremenilo to, kaj bo, če se bodo okužili, ali bodo lahko prišli do zdravnika. Nekateri so zaradi tega odlašali s pregledom." Köveš poudari, da je bilo najhuje starejšim, sploh tistim, ki so živeli sami, in niso mogli v drugo občino, imeti stikov z otroki, vnuki in niso vešči komunikacijskih sredstev. "Nikomur ni bilo lahko, ampak zdi se mi, da so mlajše generacije lažje ohranile stike s prijatelji prek modernih komunikacij, starejši pa so bili prikrajšani. Zaradi tega smo v ambulanti prejeli kak klic več, da so z nami navezali stik in smo jih vsaj malo potolažili." Meni še, da ljudje v Evropi, v liberalnem svetu, nismo vajeni omejevanja, zato je toliko težje shajati z vsemi ukrepi in omejitvami. "Tudi protesti po svetu kažejo, da je živeti z ukrepi težava, ampak žal je to potrebno pri soočanju z razmerami, s kakršnimi nikoli prej nismo imeli opravka."

Empatija in posluh

Na vrhuncu epidemičnih valov so zdravniki veliko pacientov napotovali na odvzem brisov. "Naša covidna točka je bila in je še zelo obremenjena, k temu zdaj prispevajo še hitri testi. Poleti je to nekoliko pojenjalo, potem so z drugim valom spet prišle višje številke, toda napotitve in pregledi so dobro funkcionirali," meni Köveš. V svoji ambulanti zdaj, ko se že govori o tretjem valu, še ne opaža bistvenega porasta napotitev. Konec preteklega leta pa se je začelo cepljenje. "Interes je bil v našem zdravstvenem domu velik. Mislim, da sedaj še zmeraj je, je pa v slabši luči predstavljeno cepivo AstraZenece zaradi vseh poročil in preveč izpostavljenih zgodb v medijih. Naloga zdravnikov je zato povrniti zaupanje in ljudi morda malo pomiriti. Pacienti so tudi več poizvedovali in se posvetovali o cepljenju." Leon Köveš cepljenje absolutno priporoča, saj je to ob ukrepih najboljše orodje proti epidemiji.

Njegovi pacienti so iz različnih starostnih skupin, nekoliko več je starejših od 65 let. Kaj bi poleg strokovnega znanja navedel kot najpomembnejše lastnosti družinskega zdravnika? "Vsi zdravniki imamo strokovno podkovanost, sploh v družinski medicini pa je treba znati pacientu ob tem, da mu pomagaš, tudi prisluhniti, ga včasih potolažiti, mu verjeti, ko ima težave. Imeti moraš sposobnost empatije in pacient ne sme biti zgolj številka." Poudari še zavedanje, da v preteklih mesecih ni bilo vse idealno, da kakšen pacient ni dobil odgovora prek telefona, da je bilo kdaj zaradi vsega pri ljudeh čutiti nejevoljo. Tudi zaposleni so imeli kdaj slab dan, ampak so kot kolektiv znali drug drugega dvigniti. "Zdrava klima v delovnem okolju je veliko vredna. Če vlada sproščeno vzdušje, se tudi obremenitve lažje prenesejo."

Od vseh službenih opravkov si je treba vzeti tudi odmor, saj če si vedno obremenjen s službo, prej ali slej izgoriš. Sam si je misli pred epidemijo bistril s športnim udejstvovanjem, ker sedaj ni bilo možno sodelovati v kolektivnih športih, se je usmeril na tek. "Odklop je tudi družina, hčerka in partnerica. Da ti misli skočijo na kaj lepega, da vsaj malo pozabiš na epidemijo, medicino." Köveš še razkrije, da ga sprošča tudi kuha. "Pred epidemijo sem rad potoval in ob tem obiskal kakšen nekajurni kuharski tečaj, na katerem spoznavaš značilne jedi tiste destinacije. S potovanj sem si nato vedno prinesel kakšne začimbe in kuhanje me je nekako vrnilo v tujino oziroma spomnilo na dopust," še pove.

Poseben čut za človeka

Ko ga je nazadnje pred kakšnim letom direktorica murskosoboškega zdravstvenega doma Edith Žižek Sapač tako uradno kot tokrat poklicala v pisarno, mu je sporočila, da bo začel delati v ambulanti za covid-19, pove zdravstveni tehnik Mitja Domonkoš, kako je izvedel, da so ga bralci Vestnika izbrali za pomurskega zdravstvenega delavca 2020. Po nočnem dežurstvu je še vedno poln energije, a presenečen, ker so izbrali prav njega, ko pa vsi v ekipi dobro delajo. S spontanostjo, razumevanjem človeka in njegove stiske, tolažbo, ko je treba, je bralce prepričal, da so glasovali zanj.

Delati je začel junija 2019 v skupnostni psihiatrični obravnavi v ZD Murska Sobota, ko pa se je lani spomladi začel prvi val epidemije in so vzpostavili ambulanto za covid-19, so ga vključili v novo ekipo. "Všeč mi je, da je delo zelo dinamično, poleg tega smo odlična ekipa, mladi, zelo dobro se razumemo in smo se takoj ujeli. Začeli smo skupaj, se sproti učili tudi drug od drugega in pri tem upoštevali smernice. Da je delo dobro steklo, smo se morali veliko pogovarjati in sodelovati," razlaga.

Po enem letu se že veliko več ve o virusu in tudi pacienti niso več tako presenečeni, ko izvejo, da imajo pozitiven izvid. "Na začetku so bile nočne izmene kar hude, veliko ljudi je zagrabila panika. Zvečer so dobili pozitiven rezultat, ponoči pa klicali, da jim razbija srce, da se jim dviga tlak. Težave niso bile toliko posledica covida, bolj strahu in panike. Seveda imajo še zdaj veliko vprašanj, ampak zdaj se že več ve in tudi mi imamo več izkušenj, zato nam je lažje odgovarjati in svetovati. V naši ambulanti se mladi zdravniki in drugi sodelavci vsakemu pacientu posvetijo in mu lepo pojasnijo, kaj vse jih lahko čaka, naj se ne bojijo in da se lahko, če se jim stanje poslabša ali imajo kakšna vprašanja, obrnejo na nas 24 ur na dan, saj smo tu, da jim pomagamo. To jih potolaži." Tudi sam je covid-19 prebolel v precej hudi obliki, zato toliko bolj razume človeka, ki izve, da je okužen.

Z veseljem v službo

Na vprašanje, kaj je pomembno za dober kolektiv, odgovori: "Odlična ekipa smo, povezani in drug drugemu pomagamo. Rad grem v službo, zelo rad. Všeč mi je, da se zjutraj, ko pridemo v službo, vsi za nekaj minut usedemo, malo poklepetamo, preverimo, ali je kaj novega, nujnega. Potem pa smo ves dan vpeti vsak v svoje delo. Po takem začetku lažje delaš. V naši ekipi si kljub tempiranosti vzamemo čas. Nekateri sodelavci znajo zelo dobro pripovedovati šale, in ko pridemo skupaj, eden začne, potem pa se vsak spomni kakšne nove. In tako gremo z nasmehom nazaj na delo. Čeprav imamo maske na obrazu, se nasmeh vidi. V očeh. Še vmes se kaj pošalimo s pacienti in je vse lažje. Meni dvanajst ur mine, kot bi mignil. Še po tako dolgem delovniku ne greš takoj domov, ampak pomagaš, če kdo kaj potrebuje, ali pa samo malo skupaj posedimo. Naše delo je bilo v minulih mesecih zelo zahtevno, ob takih sodelavcih smo veliko lažje šli skozi vse. Če je dobra ekipa, se to čuti navzven."

Da želi delati v zdravstvu, je vedel že kot otrok. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota in končal študij zdravstvene nege na Almi Mater Europaea. "Najbolj me veseli delo z ljudmi. Že od malega se rad pogovarjam in pomagam. Vsak poklic ima prednosti in slabosti in z ljudmi ni vedno lahko. V tem času je ljudi še posebno treba razumeti, jim pomagati in imeti empatijo. Ljudje čutijo, če razumeš njihovo bolečino in stisko. Nekatere prav vidim, kako jih je strah, ko pridejo k nam. Takrat z njimi malo poklepetam o tem in onem, jih poslušam, kaj vprašam, da se sprostijo. So pa tudi pacienti, ki ti dajo energijo. Imel sem pacienta na vozičku, ki je kljub bolezni kazal toliko veselja do življenja, ni tarnal, bil je vesel, da živi, in skušal v vsaki stvari najti kaj dobrega. Taki so mi zgled."

Čas za glasbo

Pa še nekaj si je vedno želel, doda, to je, da bi delal v glasbi. "Igram bobne in trobento pri skupini Blue Planet in pred epidemijo smo na polno igrali vsak konec tedna. Na začetku mi je ustrezal premor, da ni bilo koncertov. Kolikokrat se je zgodilo, da sem šel iz službe takoj igrat. Nekoč sem bil ob koncih tedna veliko naokrog, zdaj sem veliko tukaj. Na koncertih sem se srečeval z ljudmi, zdaj se z njimi srečujem tu. Verjetno mi je tudi zato lažje delati z ljudmi v bolj zapletenih ali neprijetnih situacijah."

Doda še: "Ampak zdaj vem, da je to tisto, kar sem si vedno želel delati. Včasih imaš morda slab dan, potem pa prideš v službo, v našo pozitivno ekipo, in takoj je spet vse v redu." In načrti, ko bo epidemije konec? "Rad bi delal v kakšni ambulanti družinske medicine, da bi imel ob koncih tedna čas še za glasbo."