Pomurskim domovom za starejše zaščitne opreme trenutno ne primanjkuje, saj jo nabavljajo sproti. Po navodilih ministrstva za zdravje bi morali imeti enomesečno zalogo. "Opremo naročamo povsod, kjer je to možno. Velikokrat nam dobavitelji povejo, da je še ni v zalogi, včasih jo zato čakamo teden ali dva. Vendar pa razumem dobavitelje. Čeprav jih je veliko, je povpraševanja po opremi še več, zato moramo opremo takoj, ko je dobavljiva, naročiti in jo plačati, sicer lahko ostanemo brez nje," pravi Franc Špilak, direktor Doma starejših (DS) Lendava. Zalogo opreme imajo, vendar ne za en mesec, ker to skoraj ni mogoče.
"Takoj po izbruhu okužbe smo imeli v našem domu velike težave pri nabavi opreme, saj ni bila dobavljiva, rok dobave pa je bil od sedem do deset dni, pa še to v zelo majhnih količinah," je povedala Jožica Baša, direktorica Doma Kuzma, kjer imajo trenutno dovolj zaščitne opreme za dva oziroma tri tedne. Podobno je tudi v domu Senecura Radenci. "Je pa odvisno od tega, kako dolgo se bodo okužbe pojavljale in koliko stanovalcev bo okuženih," pravi Sanda Gavranovič, regijska direktorica Senecure. Kirurške in respiratorne maske dobivajo prek centrale na Dunaju oziroma v Parizu, preostalo opremo pa od dobaviteljev v Sloveniji.
Trije kompleti za eno izmeno
Tudi v DS Rakičan z enotama Center starejših Murska Sobota in Elizabeta Sveti Jurij s pomanjkanjem zaščitne opreme nimajo težav. "Vse od pojava okužbe skrbimo za to, da imamo vedno dovolj veliko zalogo zaščitne opreme, vsaj za en mesec, sproti pa nato nabavljamo vse potrebno. Nekaj opreme smo prejeli od države, preostalo nabavljamo od naših pogodbenih dobaviteljev," je pojasnil Zoran Hoblaj, direktor DS Rakičan.
Brez pomoči bi bilo težko
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pozvala ministra za zdravje Tomaža Gantarja k prerazporeditvi zdravstvenih delavcev iz manj nujnih in manj obremenjenih zdravstvenih programov, da bi se aktivno vključili v reševanje kadrovskih stisk v domovih za starejše, kjer imajo žarišča okužb. Za pomoč zdravstvenih kadrov iz drugih zdravstvenih ustanov so zaprosili tudi pomurski domovi za starejše. Ob največjem izbruhu okužb v Domu Kuzma so jim pomagali študentki iz DS Rakičan, zaposlena iz kuzemske ambulante Zdravstvenega doma Murska Sobota in osebje iz Doma Lukavci. V DS Rakičan so začasno zaradi nadomeščanja kadra zaposlili šestnajst novih sodelavcev. Kot je povedal direktor Zoran Hoblaj, na novo zaposleno osebje pomaga na področju socialne oskrbe.
Zaposleni v domovih, ki so v stiku z okuženimi, porabijo v povprečju tri ali štiri komplete osebne varovalne opreme (OVO) na dan. "Glede na to, da so trenutno zaradi ukrepov uvedene začasne dvanajsturne izmene, imajo zaposleni odmor na štiri ure, takrat si tudi slečejo opremo in si po odmoru nadenejo novo. En zaposleni torej uporabi povprečno tri komplete, včasih tudi več. Drugi zaposleni, ki niso v neposrednem stiku z okuženimi stanovalci, uporabljajo predvsem maske in zaščitne rokavice," je še povedal Hoblaj. Podobno je v Domu Kuzma in Domu starejših občanov (DSO) Ljutomer, kjer zaposleni porabijo približno štiri komplete OVO. Enako je v Senecuri Radenci. "Zaposleni, ki delajo z okuženimi stanovalci, v povprečju porabijo dva zaščitna kombinezona v eni dvanajsturni izmeni, respiratorne maske zamenjajo na štiri ure, očala pa dvakrat na dan, saj se razkužujejo in jih lahko uporabijo večkrat," je dejala Gavranovičeva.
Cene celo do sedemkrat višje
Trenutno je po besedah sogovornikov najtežje v zadostnih količinah zagotoviti kombinezone, vodoodbojne zaščitne plašče in nitrilne rokavice. "Ker uporabljamo OVO za skoraj celoten dom, kombinezone hitro porabimo. Tudi maske, vendar te lažje nabavimo. Z očali in vizirji prav tako ni problem, saj jih razkužujemo in večkrat uporabljamo. Smo pa začeli za sivo cono kupovati pralne plašče namesto kombinezonov, tako jih naši zaposleni lahko uporabijo večkrat," pove Špilak. S težavami pri nabavi kombinezonov in nitrilnih rokavic se srečujejo tudi v radenskem domu. "Teh izdelkov na trgu primanjkuje, cene pa so včasih tudi sedemkrat višje, kot so bile pred epidemijo," pravi direktorica.
O številkah molčijo
Na uredništvo se je obrnila občanka Gornje Radgone, ki jo je zmotilo, da v medijih ni informacij o stanju v Domu starejših občanov Gornja Radgona. Pravi, da svojci stanovalcev dobijo le osnovne informacije, v javnosti pa krožijo različne govorice. Za pojasnila smo prosili direktorico doma Suzano Bračič Arcet in povedala je, da tako kot vsi drugi domovi za starejše tudi oni vlagajo vso svojo energijo v reševanje okužb v domu. Vsak dan se posvetujejo z epidemiologi in izvajajo vse potrebne varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. "Vsakih pet dni izdamo obvestilo za javnost, tako na naši spletni strani kot na facebook strani. Individualno komuniciramo z vsemi svojci, objavili smo tudi telefonske številke, da lahko svojci pokličejo svoje najdražje, vzpostavljene imamo videoklice, da lahko ohranjajo medsebojne stike," je povedala Bračič Arcetova, o številu okužb v domu pa ni želela govoriti. "Stanje je v redu, vendar o številkah ne bi. Javnost seznanimo z vsem tistim, o čemer mora biti obveščena."
Da so se cene zaščitne opreme spremenile oziroma narasle, opažajo vsi sogovorniki, odvisne so tudi od obdobja nabave in stanja na trgu. "Cene naraščajo, gre pa za povišanja od 21,58 odstotka vse do 401,9 odstotka, če kot primer vzamemo kirurške maske," je ponazoril Hoblaj. Domovi za starejše so ob deljenju opreme iz blagovnih rezerv dobili sorazmerno količino zaščitne opreme glede na velikost zavoda. "Pri nas imamo še od takrat zalogo kombinezonov, zato novih nismo kupovali." So pa imeli v DS Rakičan do sedaj z nabavo zaščitne opreme več kot 37.900 evrov stroškov. "Uveljavljali smo regresiranje zaščitne opreme v celotnem navedenem znesku, regresiranih pa smo dobili nekaj več kot 20.430 evrov," je dejal direktor.
Cene zaščitne opreme so v času koronakrize močno narasle
Tudi Dom Kuzma je imel po besedah Baševe približno 20 tisoč evrov dodatnih stroškov zaradi nabave zaščitne opreme, od tega so dobili regresiranih nekaj več kot 520 evrov. Dodatne stroške v višini približno 14 tisoč evrov na mesec so imeli prav tako v DS Lendava. "Čeprav smo vložili zahtevke, do sedaj nismo dobili nič regresirano. Upamo, da bo v prihodnje kaj, saj smo verjetno vsi domovi že v rdečih številkah," še pravi direktor Špilak. Tudi v Senecuri Radenci še niso dobili povrnjenih stroškov za nabavo zaščitne opreme.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
