Zmaga stanovalcev nad Blagovnico

Višje sodišče v Mariboru je po pritožbi potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, da je kupo-prodajna pogodba za zemljišče ob stavbi Blagovnice v Zvezni ulici v Murski Soboti nična. Sodišče je še presodilo, da so zemljišča, ki zajemajo parkirišče pred blokovskima stolpičema v Zvezni ulici 2 in 4 nad objektom Blagovnice in pločnik ob teh objektih v Slovenski ulici, funkcionalno zemljišče k tema stavbama, katerih solastniki so etažni lastniki posameznih delov v omenjenih večstanovanjskih stavbah.
Zemljišče sta takrat družba Dill nepremičnine, ki jo je vodil Danilo Horvat, in Igor Lalović (Immobili) prodala poslovnežu Istrefu Emruliju, znanemu lastniku soboških lokalov s hitro prehrano Kebapči Aga in slaščičarne Šport v Slovenski ulici. Ko je postal lastnik zemljišča, je Emruli stanovalce razburil, saj jim je v odkup ponudil parkirna mesta, ki so jih že dolga leta uporabljali in za katera so bili prepričani, da jim pripadajo. Kasneje so se odločili, da bodo svojo pravico poiskali na sodišču.
To zemljišče je bilo nekoč opredeljeno kot družbena lastnina, uporabljala ga je Veletrgovina Potrošnik, kasneje pa je zaradi prevzema te družbe končalo v lasti Živil, nato Mercatorja in na koncu v rokah omenjenih soboških poslovnežev. Nakup Blagovnice je bil s poslovnega vidika tudi usoden za Lalovića in Horvata oziroma njegovo družbo, saj sta zanj najela visoka posojila, ki jih nista mogla odplačati, zato sta kasneje končala v stečaju, zdaj pa jima grozi še, da bosta morala vrniti kupnino Emruliju.

Stavba in parkirišče funkcionalna celota

Po letih pravdanja je sodišče med drugim ugotovilo, da stavbi, ki sta bili zgrajeni v letih 1967 in 1969, tvorita funkcionalno celoto, in sicer poslovno-stanovanjski objekt Blagovnica. Vse sporne nepremičnine so pred parcelacijama v letih 2012 in 2018 tvorile enotno nepremičnino, ki je zajemala omenjena parkirišče in pločnik, etažni lastniki pa niso bili nikoli vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki. Višje sodišče je pritrdilo presoji soboškega okrožnega sodišča, da so etažni lastniki s sklenitvijo kupo-prodajnih pogodb za stanovanja v družbeni lasti pridobili tudi pravico do uporabe danes spornih nepremičnin.

Nekdanja direktorja v prid stanovalcem

Sodišče se je pri odločitvi oprlo tudi na pričanja nekdanjega direktorja Veletrgovine Potrošnik Jožeta Kovača, nekdanjega direktorja Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Murska Sobota Ernesta Ebenšpangerja in nekdanjega zaposlenega v Veletrgovini Potrošnik Antona Šarotarja, ki so po mnenju sodišča skladno izpovedali, da so imeli tako stanovalci kot lastniki poslovnih prostorov v preteklosti pravico do uporabe teh nepremičnin. "Saj se ni nikoli govorilo, 'to je naše, to pa njihovo'," še piše v sodbi.
Prav tako so stanovalci v preteklosti na lastne stroške asfaltirali parkirišče in kasneje postavili stebričke in zapornico. Sodišče tako meni, da je kupec nepremičnin vedel za dejansko stanje nepremičnin v naravi, zaradi česar se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Po mnenju sodišča je pri ogledu nepremičnin videl, da so tam parkirani avtomobili, da je parkirišče ograjeno s stebrički in da so tam vhodi v stavbo, zaradi česar bi lahko podvomil o pravilnosti stanja, zapisanega v zemljiški knjigi.
Pogodbene stranke so po mnenju sodišča razpolagale z nedopustnim predmetom. Višje sodišče še pojasnjuje, da je že izrek izpodbijane sodbe okrožnega sodišča zadostoval za vknjižbo solastninske pravice etažnih lastnikov na spornih nepremičninah kot funkcionalnem zemljišču. Sodna odločba, na podlagi katere lahko tožeča stranka zahteva vpis v zemljiško knjigo, pa učinkuje tudi proti osebi, v korist katere je pravica vknjižena.
Odvetnica Mojca Bertalanič Foršek, ki v tem primeru zastopa javno podjetje Komunala, to pa kot upravnik stavbe stanovalce, pojasnjuje, da imajo toženci sicer možnost predlagati revizijo na vrhovnem sodišču. "Če bi vrhovno sodišče dopustilo revizijo, bi jo morali vložiti v 30 dneh, mi pa bi imeli možnost odgovora na revizijo. Glede na to, da o tem vprašanju že obstaja sodna praksa, sodba pa je v skladu z njo, močno dvomim, da bi bila revizija dopuščena," še pojasni odvetnica.