Jadran se lahko z najbogatejšo italijansko regijo kosa le s cenami. Vse ostalo ...

N.S.
14.04.2025 13:36

Novinarji hrvaškega portala index.hr so raziskovali Južno Tirolsko, najbogatejšo regijo v Italiji, kjer BDP na prebivalca presega 50.000 evrov. Kaj so ugotovili in zakaj bi se morali po Dolomitih zgledovati tudi na Jadranu?

Poslušaj
Profimedia

Čeprav Južna Tirolska že desetletja privablja turiste z vsega sveta, regija po pisanju portala index.hr nikoli ni dopustila, da bi panoga povozila druge gospodarske dejavnosti. Ob kmetijstvu, sirarstvu, vinarstvu in lesni industriji so domačini ohranili tudi obrt in visoko stopnjo samooskrbe. Veliki proizvajalci, kot sta Senfter in Tita, še vedno izvažajo kakovostne mesnine po vsej Italiji, medtem ko številne družine še naprej redijo živino in pridelujejo lastno hrano.

Južna Tirolka velja za izjemno uspešen primer celostnega razvoja. Tam že dolgo živijo koncept tako imenovanega celoletnega turizma, o katerem drugod v Evropi, tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, večinoma le govorijo, so zapisali na index.hr. Tudi v poletni sezoni so cene na nekaterih območjih višje kot v zimskem času. Obiskovalce skozi vse leto privablja dih jemajoča narava, skrbno urejene poti in kakovostna turistična infrastruktura. Vse to brez velike gneče, saj da regija turizem nadzira z jasnimi in dolgoročnimi ukrepi.

Najbogatejša, a ne najdražja

Mnogi bi pričakovali, da so cene v mestih, kot je Cortina d'Ampezzo, alpski biser, ki ga imenujejo tudi gorski Monte Carlo, močno višje kot ob Jadranu. A izkušnje kažejo drugače, so jasni hrvaški novinarji. Vožnja z žičnico do vrhunskega restavracijskega razgledišča, znanega tudi iz filma o Jamesu Bondu, stane 20 evrov, kar da je sedem evrov manj kot v Dubrovniku. Kozarec vina v ekskluzivnem vinskem baru z razgledom na Dolomite stane pet do sedem evrov, velik toast z domačo šunko stane osem evrov, pomfrit šest, cene rižot in testenin pa se gibljejo okoli 20 evrov. Tudi najbolj prestižne jedi redko presežejo 39 evrov. Manj kot v številnih restavracijah na hrvaški obali, so prepričani.

Za razliko od nekaterih drugih turističnih območij, kjer pozno odprte trgovine in supermarketi ponujajo cenejšo alternativo gostinskim obratom, na Južnem Tirolskem velike trgovske verige ne prevladujejo. Majhne trgovine so odprte do 19.30, običajno z vmesnim zaprtjem čez dan, večjih centrov ni. To pripomore k bolj uravnoteženemu razmerju med trgovinsko in gostinsko ponudbo ter ohranja identiteto lokalnega gostinstva.

Urejena arhitektura brez vizualnega kaosa

V Cortini in drugih mestih na Južnem Tirolskem prevladuje usklajen arhitekturni slog. Lesene fasade, tradicionalne oblike in naravni toni. Ni modernih, sivo-črnih apartmajskih vil, ki kričijo po zaslužku in izstopajo iz okolja, so zapisali na omenjenem portalu. Tudi trgovske verige se prilagodijo.

Južna Tirolska je po njihovem dokaz, da turizem ni nujno uničevalec lokalnega življenja, ampak ga lahko dopolnjuje in podpira. Če je le pametno in dolgoročno voden. Regija pa da uspešno združuje turizem, proizvodnjo, trajnost in kakovost bivanja. Zgled, ki bi si ga lahko podrobneje ogledali tudi ob Jadranskem morju, so zaključili.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.