Jeseni je Matjaž Hanžek svojo vnukinjo Zalo Metliko, zdaj čisto svežo magistrico prava, podprl, ko so na njena vrata potrkali policisti. Nekoga je zmotila palestinska zastava, ki sta jo s prijateljico izobesili na balkonu. Hanžek je javno povedal, da je ponosen nanjo. Kaj se učita drug od drugega in kako se "nalezeš" kritičnega razmišljanje ter upiranja, nas je zanimalo.
Za Bežigradom, kjer je Zalina prijateljica dotlej stanovala, ni zastava na balkonu nikogar motila, na Zalinem balkonu pa je nekoga zbodla v oči. "Takoj, ko vidim policijo, se opravičim in grem po telefon, da obravnavo posnamem. Smo ena redkih držav, kjer lahko uradne osebe pri postopkih snemamo in za to nismo kaznovani. V Angliji tega ne smeš, tudi v Nemčiji mislim, da je tako. Če policija išče informacije, vedno snemam, pa tudi zahtevam, da oni snemajo." Po eni strani to počne zaradi svoje poklicne deformacije, po drugi pa ne zaupa policiji v postopkih. "Večkrat sem že slišala, vsaj iz drugih držav, da v imenu nekih političnih akcij policisti z uporabo sile vstopajo v stanovanja in si v imenu varnosti državljanov dovolijo marsikaj, pogosto preveč, zato že vnaprej policiji ne zaupam."
Daljši članek iz revije Jana preberite TUKAJ.