Melodije morja in sonca so spet Portorož napolnile s prijetim festivalskim vznemirjenjem in ob morju pričarale enega tradicionalno najbolj priljubljenih in posebnih julijskih večerov na Obali. Če bi se za hip otresli primorske romantike, pa bi vse skupaj lahko opisali tudi z besedami: veliko preoblačenja, a bolj malo zares dobre glasbe. Že spet.
Tudi letos se je na festivalu Melodije morja in sonca predstavilo dvanajst izvajalcev. Šteli so glasovi poslušalcev s telefonskim glasovanjem, strokovne žirije, izbranih radijskih postaj in občinstva v portoroškem Avditoriju, kjer poteka festival. Obiskovalci so lahko glasovali prek enkratne QR-kode, ki jo so prejeli ob vstopu na prizorišče. Veliki zmagovalki 41. Melodij morja in sonca sta postali prekaljeni primorski glasbeni mački Anika Horvat in Tinkara Kovač s skladbo Do roba in še čez. Njuna pesem je prejela tudi nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti. Nagrado Danila Kocjančiča za obetavno izvajalko pa je strokovna žirija namenila Ninnay, ki je zapela pesem Nočem tja.
Ni samo Lorella pogrešala Galuniča
V glasovanju za veliko nagrado festivala so enakovredno sodelovali javnost s telefonskim glasovanjem, občinstvo v Avditoriju, žirija radijskih postaj ter strokovna žirija. Anika Horvat in Tinkara Kovač sta prejeli največ točk tako občinstva v Avditoriju kot žirije radijskih postaj in strokovne žirije, javnost pa je s telefonskim glasovanjem največ točk namenila Isaacu Palmi, ki je zapel pesem Zdaj je čas. Za veliko nagrado 41. Melodij morja in sonca se je potegovalo dvanajst skladb. Poleg omenjenih so se zanjo potegovali še Tosca Beat s Colori della natura, San Di Ego s Človek mora imeti sanje, Nina Lampret z Modrino, Moya s pesmijo Luna, Nuša Derenda z Valčkom, Radar s pesmijo Moje meje, BosaZnova s pesmijo Želje, Žiga Jan s pesmijo V laseh polno imaš soli in Mia Guček s pesmijo Adrenalin.
Ni bilo povsem običajno MMS-jevsko vzdušje, saj so voditelji letošnjega festivala bili trije. Večni Lorelli Flego sta se na odru pridružila Iztok Gustinčič in Tomaž Klepač, glasbenika in radijska voditelja.
Na koncu, pod črto, še nekaj misli o tem, kaj so nam pripravili v Avditoriju. Če smo v minulih letih tarnali, kako zelo nam že gre na živce pretiravanje z laskanjem in odrskim flirtanjem med Lorello in Mariem Galuničem, smo letos to njuno igro malce pogrešali. Trojica je svoje delo opravila korektno, z nekaj duhovitimi prebliski, v resnici pa večje kemije v trikotniku Klepač-Flego-Gustinčič ni bilo. Še najmočnejša je med Klepačem in Gustinčičem, ustaljeno radijsko navezo, Flegova pa je na trenutke na odru dajala vtis osamljenosti in nostalgije za Galuničem. A kar je zmanjkalo v lucidnosti in duhovitosti, je kot običajno nadoknadila z garderobo, saj se je preoblačila neprestano, njeno značilno festivalsko belino pa smo videli šele v zadnjem delu festivala. Ganljiv je bil trenutek, ko je občinstvo v Avditoriju voditeljici ob rojstnem dnevu zapelo Vse najboljše, in jo ganilo do solz.
Zgrešenih tonov smo vajeni, a to je bilo preveč ...
Nekaj glasbenih bonbončkov so nam glasbeniki vendarle postregli. Nuša Derenda, v elegantni kreaciji belega perja Mariborčana Davida Hojnika je deset let po svoji zmagi presenetila z nežno, zelo netipično MMS-jevsko skladbo Valček, eden najbolj priljubljenih izvajalcev večera je bil čedni Žiga Jan. Njegova skladba V laseh polno imaš soli bi bila naravnost čudovita, če nam ne bi ob vokalni izvedbi krvavela ušesa. Enega redkih potencialnih radijskih hitov je ta večer lansiral Argentinec Isaac Palma, presenečenje, če ne celo odkritje večera sta za marsikoga bila BosaZnova. Jasno je tudi, da bo Mia Guček potrebovala zares veliko vztrajnosti in optimizma, če bo kariero želela zgraditi s sodelovanjem na slovenskih glasbenih festivalih. Nadarjeno in atraktivno mlado glasbenico, ki je tudi tokrat predstavila nadvse obetavno in dodelano skladbo, so žirije grobo povozile že na Emi, tokrat se je zgodba hladnokrvno ponovila. Nujno bodo organizatorji festivala in televizijci nekaj morali narediti tudi z zvokom, saj skladbe na malih zaslonih preprosto niso zvenele dobro. Zgrešenih tonov smo na tovrstnih dogodkih že vajeni, a tokrat so majavo in brutalno razglašeno zveneli tudi preverjeno dobri izvajalci.
Letos je bila velika sprememba tudi v umetniškem vodstvu festivala, saj ga po enajstih letih na čelu ni več vodil slovenski pianist, pevec in veliki ljubitelj popevke Slavko Ivančič, ki je s funkcije odstopil letos junija. Kot je povedal, je s svojim delom festival želel povzdigniti na raven slovitih mediteranskih poletnih doživetij. "Morje ti nekaj naredi," je pojasnil vpliv življenja na Obali na glasbeno umetnost. In še ena ugotovitev za konec: Anika Horvat in Lorella Flego sta očitno odkrili eliksir večne mladosti, saj sta iz leta v leto le še lepši in boljši. Morda ga nekega dne kak požirek odstopita tudi samemu festivalu.