Občina Bohinj je turistična destinacija z naraščajočim številom obiskovalcev. Sezonska narava turizma in koncentracija obiska v poletnih mesecih sta vodili v na trenutke izjemne obremenitve zaradi avtomobilskega prometa, ki so močno vplivale na kakovost bivanja, okolja in narave ter doživljenjsko vrednost območja. Zato v Bohinju že od leta 2005 razvijajo politiko trajnostno dostopne in povezane občine.
Na področju umirjanja prometa in promocije trajnostne mobilnosti je občina sprejela raznovrstne ukrepe. Temelje so postavili infrastrukturni ukrepi, kot so ureditev parkirišč in vzpostavitev P+R sheme z brezplačnimi avtobusnimi prevozi, ureditev kolesarskih povezav in pohodniške infrastrukture, vzpostavitev polnilnic za električna vozila ter uvedba ladjic na električni pogon. A ljudi je bilo treba o spremenjeni prometni ureditvi tudi obvestiti, kar je bila naloga promocijskih in organizacijskih ukrepov, kjer so glavnino dela opravili uvedba kartice mobilnosti Gost Bohinja, t. i. hop on-hop off avtobusov in organiziranih prevozov na planinska izhodišča ter dobrodošla uskladitev voznih redov avtobusov in vlakov.
Hrbtenica temelji na javnem potniškem prometu
Delo občine je pripomoglo k boljšemu upravljanju lokalnih prometnih tokov in porastu števila prepeljanih potnikov na linijah javnega potniškega prometa. Sodelovanje občine z ostalimi deležniki na območju Julijskih Alp pa prispeva k povezanosti regije za obiskovalce in lokalno prebivalstvo in k skladnejšemu in trajnostnemu razvoju regije. Ukrepi na področju umirjanja prometa imajo sinergijske učinke – zmanjšanje površin za mirujoč promet in sprostitev prostora za druge javne dejavnosti, omogočanje dostopnosti šibkejšim skupinam, spodbujanje aktivne mobilnosti, ki pripomore k zdravju prebivalstva in obiskovalcev, izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje pritiska na ekosisteme.
Mobilnostne rešitve, ki so jih in jih še uvajajo v Bohinju, so za obiskovalce dobrodošle in predstavljajo konkurenčno storitev osebnemu avtomobilskemu prometu. Čeprav cene parkiranja, ki med letom varirajo in so najvišje v poletni sezoni, vsekakor niso med nižjimi v državi, prej obratno, pa so še vedno nižje od parkirnih kazni, ki so v preteklosti močno jezile obiskovalce Bohinja.
Z zagotavljanjem avtobusnih prevozov v spodnji in zgornji Bohinjski dolini se je izboljšala ponudba prevozov za lokalno prebivalstvo, kar je v gorskih območjih, kjer je stopnja tovrstnih storitev nižja, pomemben prispevek h kakovosti bivanja in ohranjanju poselitve podeželja. Tako ima Bohinj nov poslovni model konkurenčnejše turistične destinacije, kar je prineslo tudi nova delovna mesta.
Umirjanje prometa z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov prispeva k blaženju podnebnih sprememb, posredno pa tudi k zmanjševanju eksternih stroškov prometa, kot so stroški vzdrževanja infrastrukture, zdravstvene težave zaradi slabe kakovosti zraka, izdatki gospodinjstev za mobilnost, prometne nesreče, ki so za vsako okolje pod črto pomembni statistični podatki. Ozaveščanje obiskovalcev preko izkušnje trajnostne mobilnosti lahko nenazadnje prispeva k spremembi njihovih vsakodnevnih potovalnih navad.
Trajnostna mobilnost po štajersko
Trajnostna mobilnost v Mariboru je dobila svoje podporno okolje za razvoj. Center mobilnosti Maribor je bil vzpostavljen v sklopu projekta TRAMOB, ki ga je pred desetletjem vodila Mestna občina Maribor. Kot podporno okolje za razvoj trajnostne mobilnosti ima ključno vlogo pri promociji le-te, saj se nahaja na zelo frekventni lokaciji med železniško in avtobusno postajo ter središčem mesta.
V Mariboru so različni vidiki trajnostne mobilnosti združeni na enem mestu na Partizanski cesti 21, kjer deluje Center mobilnosti Maribor. To je prvi mobilnostni center v Sloveniji. Vzpostavila ga je Mestna občina Maribor, koordinacijo pa je zaupala lokalni nevladni organizaciji z dolgo tradicijo, Mariborski kolesarski mreži – društvu za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa.
Poslanstvo mobilnostnega centra je spreminjanje potovalnih navad prebivalstva v smeri zmanjšanja osebnega motornega prometa, manjše porabe energije in večje uporabe okolju bolj prijaznih načinov mobilnosti. Zaradi bogatih kolesarskih izkušenj so člani društva aktivni predvsem na področju spodbujanja kolesarjenja za vsakodnevne poti, kar je okolju in zdravju najbolj prijazen način premikanja po prostoru.
V okviru centra mobilnosti Mariborska kolesarska mreža upravlja parkiranje v zaprti kolesarnici na železniški postaji z imenom Kolesodvor, nudi možnost polnjenja električnih vozil, izvaja servise koles in omogoča dnevno ali sezonsko izposojo koles, poleg tega pa organizira različne dogodke in ekskurzije za večje in manjše skupine.
Bajk kuhna
Medtem ko je zgornji prostor centra predvsem informacijska točka, pa v kletnih prostorih deluje skupnostna delavnica za popravilo koles. Bajk kuhna je odprta vsak petek med 16. in 20. uro., v njej si lahko vsak brezplačno popravi kolo oziroma se nauči popravljati kolo – na voljo ima orodje in nasvete izkušenih kolesarskih mehanikov, ki predajajo znanje kot prostovoljci. Ta program je v prvi vrsti namenjen učenju, izmenjavi znanj in druženju med kolesarskimi navdušenci.
Obenem v mobilnostnem centru naslavljajo problem velikega števila zavrženih koles v Mariboru. Bajk kuhna je tako tudi prostor, v katerem reciklirajo kolesa. Ekipa Mariborske kolesarske mreže večkrat letno po mestu prevzema odslužena ali pozabljena kolesa, ki jih nato prostovoljci vrnejo v življenje in so na voljo v centru za brezplačno izposojo.
Preberite novo prilogo v digitalni obliki
