Tekli so »zDravo«

Da vroče vreme ni ovira za tek, dokazujeta zmagovalca obeh preizkušenj. Vito Kunstek in Vinko Jost sta s časom 17 minut in 13 sekund ter 35 minut in 50 sekund postavila nova rekorda na posamezni razdalji. Teklo je sicer mlado in staro, udeleženci pa so se skoraj enakopravno porazdelili tudi po spolu. Najstarejši tekač je štel 88 let, najmlajši pa 7.
{facebookpost}https://www.facebook.com/zDravoJutri/videos/627256571087522/{/facebookpost}

Najbolj okolju prijazen tek v Sloveniji

V letošnjem letu je podjetje AquaSystems začelo z izvajanjem pobude »zDravo jutri«, ki obsega 25 družbeno odgovornih aktivnosti, ki so namenjene ohranjanju Drave ter gospodarskega in družbenega razvoja mariborskega področja.

»Pobudo »zDravo jutri« izvajamo zato, ker so nam Drava, Maribor in Mariborčani pomembni,«

je uvodoma dejal mag. Leon Lozar, direktor AquaSystems in nadaljeval:

»V AquaSystems svoje poslovanje dojemamo kot delovanje v sinergiji z okolico. Zato velik pomen namenjamo sodelovanju z lokalno skupnostjo na širšem področju Maribora, s katero želimo razvijati dolgoročno, pristno in dragoceno partnerstvo. Naše poslanstvo je ohraniti čisto Dravo, življenje v njej in na rečnih bregovih tudi za prihodnje generacije.«

Nedeljski tek »zDravo jutri« je bil kljub rekordom rekreativne narave. Namenjen je ljubiteljem narave, zdravja in Drave, edinstvena družabno rekreativna prireditev pa je umeščena med staro strugo reke Drave in hidroenergetski kanal SD1 s startom ter ciljem na Centralni čistilni napravi Maribor. Mimogrede, omenjena prireditev je postala okolju najbolj prijazen tek v Sloveniji.

Manjše obremenitve okolja

Ljudje in njihove aktivnosti predstavljajo okoljsko breme. Veliki maratoni in druge množične prireditve so velik zalogaj ne le za organizatorje, temveč tudi samo okolje. Organizatorji teka »zDravo jutri« so zato že v začetku postavili omejitev prijav na tisoč tekačev,  štirimestno številko bodo naskakovali prihodnje leto.
Letos pa s ponosom povedo, da so cilj zmanjšanja škodljivega vpliva na okolje izpolnili v celoti. Čeprav je bilo tekačev več kot prejšnja leta, so ti ustvarili za tretjino manj odpadkov. Tekači so namreč v trajno uporabo dobili biorazgradljive kozarce za večkratno uporabo, zato se je število uporabljenih plastenk drastično zmanjšalo. Poseben dosežek je nič uporabljenih piknik plastičnih krožnikov in žlic – na teku »zDravo jutri« je bila v rabi le biološko razgradljiva embalaža, med drugim krožniki iz sladkornega trsa ter žlice in lončki za pijačo iz koruznega škroba.

Prireditev z dobrodelno noto

Tekaška prireditev ima že tradicionalno dobrodelno noto. Vsako leto organizatorji podelijo defibrilator eni izmed občin na širšem mariborskem območju. Letos je bila to občina Miklavž na Dravskem polju.

»V okviru našega teka vsako leto poteka tudi dobrodelna akcija. Pri AquaSystems spodbujamo udeležence prireditve k zbiranju prispevkov za izbrano lokalno organizacijo. Tekači donirajo skupno zbrani prostovoljni prispevek, Aquasystems pa zbrani znesek poviša z donacijo, ki je vsaj dvakratnik prispevka udeležencev prireditve,«

je dodal Lozar.

Ponosni na redek certifikat

Na certifikat Evropske atletske zveze so organizatorji izredno ponosni, saj se lahko s tem certifikatom pohvalijo le še štirje drugi znani slovenski teki. Postopek pridobitve certifikata je bil dolg, zahteven in zapleten, še povedo. A rezultat je tu – certifikat je zagotovilo tekačem, da prihajajo na kakovosten tek, ki je dobro organiziran, zagotavlja visoko varnost in kakovostno zdravstveno oskrbo.

»Vse to pa naš tek zagotavlja za simbolično startnino. Tek zDravo jutri je pravzaprav naše športno-družabno darilo lokalni skupnosti in posvetilo reki Dravi,«

je sklenil Lozar.

Program okoljskega ozaveščanja skupnosti

Del programa pobude »zDravo jutri« je tudi ozaveščanje skupnosti glede problematike odpadkov.

»Prebivalstvo želimo ozavestiti o tem, kateri odpadki ne spadajo v kanalizacijo in zakaj ne. Pri tem v mestu pomagamo vzpostavljati razmere za čim višjo stopnjo ponovne uporabe in izrabe določene vrste odpadkov za surovine ali energijo. Govora je o bioloških odpadkih, odpadnih maščobah, večjih kosovnih odpadkih in zavrženemu tekstilu. Še bolj pomembni oziroma nevarni pa so za nas nekontrolirani izpusti barv, topil, energentov in fitofarmacevtskih sredstev v kanalizacijo. Slednji namreč povzročajo zaviranje procesa čiščenja odplak, še bolj pomembno pa je, da skozi čistilno napravo odtečejo v naravni vodotok,«

je pojasnil Lozar.