Razčistimo takoj moj (morebitni) konflikt interesov pri pisanju tega teksta. Nisem prebivalec Cafove ulice v Mariboru, živim pa v stanovanjskem objektu, ki ima z dvorišča in iz garaže izhod tudi na Cafovo, zato seveda vnaprej priznam, da me problematika te ulice zanima kot urednika, novinarja, a tudi kot prebivalca tega mestnega predela in Maribora sicer. Dotika se me torej neposredno. Nisem z zanimanjem prebral le poročila naše novinarke Barbare Bradač, ampak sem si predstavitev projekta Cafova, ki sta jo župan Saša Arsenovič in ekipa organizirala prejšnji petek ob 16. uri, pogledal tudi v posnetku na svetovnem spletu. Drži, kar je poročala kolegica Bradačeva, da so občina in stanovalci zbližali stališča pri tem vprašanju, ki ga je nova županska posadka podedovala od Andreja Fištravca in druščine, v paketu pa zaradi slabega komuniciranja ali sprva kar nekomuniciranja tudi kup jeze, slabe volje in odpora. A kar me je frapiralo pri vsem skupaj, je po mojem nesprejemljivo arogantno obnašanje župana Arsenoviča.
Pred županom ne sedijo njegovi zaposleni, ki prostovoljno delajo zanj, ampak občani Maribora, zaradi katerih je, kjer je