(INTERVJU) Največje napake in zablode vrtičkarjev

Novodobno gibanje vračanje k naravi in delno tudi k tradiciji v novi preobleki je pritegnilo tudi mlajše generacije ali pa tudi starejše, ki se jim med delovno dobo ni uspelo ukvarjati z vrtnarjenjem. Pri vseh teh se odpirajo številna vprašanja in dogajajo nepotrebne napake, ki jih bomo poskusili odpraviti s pogovorom z eno izmed največjih strokovnjakinj na področju ekološkega vrtnarjenja pri nas.

Jerneja Jošar je univerzitetna diplomirana inženirka agronomije in hortikulturistka z veliko praktičnimi izkušnjami z lastnega vrta in vrtov njenih strank. Poznamo jo po številnih vrtnarskih knjigah, člankih v revijah in časopisih ter tudi iz prispevkov s TV-zaslonov. Že desetletja načrtuje vrtove in je ena redkih, ki podrobno in povsem individualno prilagojeno sestavi in izriše načrt kolobarjenja in mešanih posevkov za vse, ki od svojega vrta želijo kar največ.

Jerneja, na podlagi dolgoletnih izkušenj se je verjetno nabralo kar nekaj informacij in občutka za vse tiste, ki niso najbolj vešči vrtnarjenja, še posebej za začetnike. Verjetno je pri marsikom prva napaka že umestitev zelenjavnega vrta. Nam lahko kaj več poveste o tem?

Pri umeščanju zelenjavnega vrta moramo biti pazljivi na lego. Bolj osončena lega je vrtninam vsekakor v prid, če je delček vrta v delni senci, pa tja posadimo vrtnine, ki ne potrebujejo veliko toplote in sonca, denimo solatnice, por, čebulo, česen. Dobro je vedeti, kakšna je kakovost tal, ali so ta ilovnata, peščena, humozna, kako so založena z minerali in ali so morda bila v preteklosti tretirana s pesticidi in gnojena z umetnimi mineralnimi gnojili.

Gredica solate z redkvico na začetku sezone je višek mešanih posevkov za večino. Že ob hitrem pregledu vaših knjig človek kaj hitro ugotovi, da se je dobro malce bolj poglobiti v to področje. Navajate številne kombinacije zelenjadnic in zelišč pa tudi cvetja, ki si med seboj nekako pomagajo. Koliko take kombinacije pripomorejo k boljšemu pridelku?

Vrtnine s svojimi koreninskimi izločki lahko druga drugi pomagajo, in nasprotno. Dobro je, če upoštevamo hitrost rasti in kombiniramo hitro rastoče vrtnine s počasnejšimi. Tako bolje izkoristimo prostor. Izkoriščenost prostora je boljša tudi, ko kombiniramo visoko rastoče rastline z nižjimi, ki jih sadimo pod njih. Cvetje med vrtninami naredi prostor bolj pisan, barvit, kar je privlačno ne samo za naše oko, ampak tudi za opraševalce in različne druge žuželke, ki se hranijo s škodljivci. Dišavnice z oddajanjem eteričnih olj razkužujejo prostor okoli sebe, kar pomaga vrtnine ubraniti pred boleznimi.

Ko se človek poglobi v dobre in slabe sosede med rastlinami, v kolobarjenje in potem še specifične želje v zvezi s tem, kaj v družini sploh jemo, se zdi, da se tako načrtovanje vrta zelo zaplete. Po drugi strani pa so na voljo aplikacije, ki same rišejo načrt zelenjavnega vrta. Kako smiselno je plačati strokovnjaka za načrt?

Načrtovanje vrta se res lahko zdi zapleteno. Strokovnjak pripravi unikaten načrt, ki upošteva vse pomembne dejavnike, kot so dobri in slabi sosedje, kolobarjenje, velikost rastlin, čas setev in pobiranj. Pri tem upošteva specifične želje naročnika. Tak načrt je trajen, torej ga ne delamo vsako leto znova. S strokovno pomočjo ima naročnik optimalno izrabo prostora, boljši pridelek in jasna navodila za sajenje, setve in pobiranje. Načrt dolgoročno prihrani čas in trud ter zagotovi uspešnejše vrtnarjenje. Naložba v strokovnjaka se tako vsekakor splača.

Večina je mineralna gnojila zamenjala za organska. Zadnja dajejo občutek popolne varnosti pri pridelavi, ker v njih ni nič »umetnega«. Kaj menite o gnojilih in morebitnem pretiravanju s količinami?

Najprej naj se dotaknem tega, da vsa organska gnojila niso samoumevno tudi ekološka. To sta dva različna termina, ki ju je treba razumeti. Sicer pa je res, da z organskimi gnojili, predvsem s hlevskim gnojem, vrtičkarji pretiravajo. To so pokazale tudi analize tal. S tem po nepotrebnem zapravljamo čas, denar in energijo, hkrati pa škodimo prsti in rastlinam.

Prvi na vasi pri sajenju, zadnji po pridelku. Malce za hec, malce zares. Še velja, da smo Slovenci nagnjeni k prehitevanju, ko govorimo o setvah in sajenju na zelenjavnih vrtovih?

Prehitevanje je stalnica. Sploh v zadnjih letih, ko se podnebje spreminja in imamo že marca dneve, ko se temperatura dvigne tudi do 20 stopinj. Pozabljamo pa, da so noči še hladne in da prezgodaj posajene rastline zaradi nihanj temperatur vsak dan doživljajo šok. Poleg tega se zaradi hladnih noči zemlja vseeno ne ogreje dovolj. Vsaka vrtnina pa zahteva določeno temperaturo tal, da se lahko razvije dober koreninski sistem.

Ste velika zagovornica ekološkega vrtnarjenja in tudi vse več ljudi se trudi slediti ekološkim metodam. Kako popustljivi, če sploh, ste sami? Je možno prav od začetka od semena ali sadike do konca uspešno izpeljati sezono brez velike izgube pridelka?

Sama nisem nič »popustljiva«. Morda se kdaj zgodi, da kupim seme kakšne posebne vrste, toliko, da jo preizkusim, in če ni hibrid, poberem seme za gojenje naslednja leta.

Izguba pridelka ni vezana na ekološko vrtnarjenje. Če ves čas delamo za to, da so tla rodovitna, polna mikroorganizmov, nas že ta ubranijo marsikatere nevšečnosti. Sicer pa je na trgu, naredimo pa si jih lahko tudi sami, ogromno ekoloških, naravnih pripravkov, ki nam pomagajo pri vrtnarjenju.

Vse v folijo! Lahko bi rekli, da je to skoraj nekakšen prikriti slogan številnih. Najprej so se pojavile grede jagod, posajenih na črno folijo, potem so se pojavile vrtnarske folije ali bolje rečeno tkanine za zastiranje tal, poti in okrasnih gredic, potem se uporablja veliko PVC-folij za prekrivanje gred oziroma tunelov za zaščito rastlin in podobno. Kaj si mislite o naštetem in še vseh drugih plastičnih pripomočkih na vrtu?

Plastika je nekaj, kar res ne sodi na vrt. Za zastiranje tal imamo na voljo organske zastirke, za opore rastlinam lesena ogrodja – z malo spretnosti in volje jih lahko naredimo tudi sami. Spomladi si vrta brez bele koprene za zaščito pred mrazom marsikdo ne predstavlja. Sama je ne uporabljam, saj počakam na primeren čas setev in sajenj, in tudi pridelek naj pride takrat, ko je čas zanj. 

Kakšno sporočilo bi predali tistim, ki vrt jemljejo kot košček njive ali bolje rečeno povsem gospodarsko zaplato zemlje izključno za prehranske namene in je videz zadnja stvar, s katero bi se ukvarjali?

Sploh tam, kjer je na voljo malo prostora, je pomembno, da si tudi ta košček uredimo lepo, da bomo z veseljem stopili na vrt, kjer se prepletajo vrtnine, dišavnice in cvetje. Naj ne ostane le prostor, kjer si pridelamo hrano za telo, naj bo to prostor, kjer se nahrani tudi duša in so zadovoljeni vsi čuti.

Nekateri verjamejo, da naravne metode odganjanja polžev ne pomagajo. Se s tem strinjate?

Delujejo, vendar je treba biti vztrajen.

Za konec prosim še za nekaj osnovnih vodil pri vrtnarjenju, ki bodo tudi novincem vlila nekaj dodatne samozavesti in volje do novih vrtnih podvigov.

Osnova za lahkotno vrtnarjenje, pri katerem bo dovolj, če smo prisotni le ob vikendih:

- Poskrbimo za tla – jih ne prekopavamo, ampak samo rahljamo.

- Dodajamo kompost.

- Poskrbimo, da so tla vedno zastrta z eno od organskih zastirk (slama, seno, miskant, listje).

- Zalivamo redkeje, ampak takrat obilno.

- Sejemo kakovostno ekološko seme.Sadimo ekološke sadike, krepke, zdrave.

- Priskrbimo si načrt setev in sajenj, s katerim bo vse še lažje.

Vsekakor pa se zavedajmo, da je tudi vrt del narave, in se ne poskušajmo postavljati nad njo. Raje z njo sodelujmo, posnemajmo njene vzorce in delovanje.