(INTERVJU) Visoke grede za veliko zelenjave

Nekateri so vzhičeni, drugi malo razočarani, ker se niso dovolj pozanimali, kako vse skupaj deluje … Kakšna je resnica, kakšne so možnosti, koliko je slabosti in koliko pozitivnih izkušenj z visoko gredo, mi je v pogovoru razložil eden največjih strokovnjakov za vrtnarjenje pri nas.

Visoke grede so že dolgo v modi in zdi se, da navdušenje nad njimi ne pojenja. Kaj je glavni razlog za tak razmah takega tipa pridelav vrtnin?

Enostavna uporaba in estetska komponenta domačega vrta sta po mojem mnenju pomembna dejavnika. Dandanes številni nimajo časa za zelenjavni vrt naših babic, ki je bil velik vsaj 50 kvadratnih metrov. Da ne omenjam njive krompirja, zelja in fižola ter seveda še sadovnjaka. Visoka greda ali dve, ki sta narejeni iz lepega lesa ali kovine, sta lep okras domačemu vrtu. Vedno je lahko zraven še kakšen manjši rastlinjak ali klasična gredica. Številni so presenečeni nad količino zelenjave, ki se pridela na razmeroma majhni površini visoke grede. Ta je zaradi goste zasaditve večja v primerjavi s klasičnim vrtom.

Kakšne so vaše izkušnje glede izbire tipa visoke grede? Iz katerega materiala so najpogosteje narejene in kaj se nam najbolj obrestuje? Marsikdo ima namreč pomislek glede trajnosti …

Mislim, da se v Sloveniji najpogosteje odločamo za lesene grede. Imamo veliko domačega lesa, in to visoke kakovosti. Najboljša izbira je les iglavcev – jelka, macesen in seveda smreka. A če les pustimo surov, bo razpadel veliko hitreje kot zaščiten les. Pod zaščito sodi barvanje, da ga zaščitimo pred vremenskimi razmerami, in tudi notranja stena iz plastičnega materiala. Poleg tega naj bo visoka greda položena na drenažo iz kamenja ali pa jo podložimo z betonskimi robniki. Glive iz zemlje ali polnila grede se bodo sčasoma naselile na leseno ogrodje in tako začele razgradnjo.

Tako niso slaba izbira visoke grede, zidane iz različnih zidakov (betonskih, opeke …), ki bodo imele svoje stalno mesto desetletja. In pa tudi grede iz kovine, pločevine ali celo kortena. Ti materiali so bolj trpežni dolgoročno, a lepote slovenskega lesa ne gre zanemariti.

Glede na veliko priljubljenost teh gred lahko sklepamo, da so rezultati dobri in prekašajo slabosti. Nam, prosim, razložite, katere so negativne plati visokih gred, da se tisti, ki morda šele začenjajo tako vrtnariti, dobro pripravijo in bolje razumejo vse okoliščine?

Med negativne plati sodi začetni vložek, ki je lahko precej velik. Seveda je odvisen od števila visokih gred, kakovosti uporabljenega materiala in polnila. Ko jih primerjamo s klasičnim vrtom, bo pridelka seveda manj. Če so iz lesa in ne pazimo na omenjene stvari, moramo takšne visoke grede menjati na tri do pet let. Številni pocenijo izdelavo z uporabo palet, a če te niso dobro zaščitene, razpadejo že po dveh sezonah.

Dandanes si zaradi boljše ozaveščenosti ter skrbi za okolje in svoje zdravje vse bolj prizadevamo za ekološke metode oziroma se čim bolj izogibamo klasičnim fitofarmacevtskim sredstvom. Da pa lahko sledimo temu, se že vnaprej posvečamo preventivi. Kaj je po vašem mnenju najpomembnejša osnova, ki nam bo zmanjšala količino različnih obolenj in težav z vrtninami?

Na klasičnem vrtu, a tudi v visokih gredah moramo slediti osnovam triletnega (ali več) kolobarja in mešanim posevkom. Začnemo s kakovostnim semenom in sadikami. Ne smejo biti okužene, temveč zdrave in močne. Zato že od semena dalje priporočam uporabo rdečih morskih alg in simbiotskih bakterij Bacillus amyloliquefaciens. Te se naselijo na koreninski sistem rastline in njihov učinek je povečano črpanje hranil ter zaščita pred vdori bolezni. Učinek lahko vidimo s prostim očesom, saj je koreninski sistem precej večji. Redno škropljenje vrtnin na domačem vrtu z biostimulanti, kot so morske alge in aminokisline, uporaba kaolinitnih glin, dotikalnega in sistemičnega bakra je prava smer za zaščito in krepitev v boju proti boleznim.

Ker je torej polnilo visokih gred osnova za uspešno pridelavo, se malce ustaviva pri tej temi. Kako nujno je klasično polnjenje gred po plasteh? Sesedanje polnila gre marsikomu na živce in se izogiba praznjenju in vnovični polnitvi gred, ker to zahteva precej dela. Ali obstaja tudi drugačna pot in kakšni so najkakovostnejši substrati za zgornji sloj?

Polnilo visokih gred je odvisno od njihove višine. Če so visoke 80 centimetrov in več, potem s pravim polnilom prihranimo veliko denarja. Najpreprosteje jih je polniti spomladi, ko opravljamo rez sadnega drevja. Tako so na voljo drobnejše veje, ki jih zrežemo na manjše kose. Lahko uporabimo tudi denimo kupljene sekance. To pomeni kar polovico polnila visoke grede. Nato so na vrsti plast slame, kartona ali filca, kompost ter zgornja plast substrata. Ta plast naj bo debela okoli 30 centimetrov, saj to zadostuje tudi za največje vrtnine (paradižnik). Če imamo »nizke« visoke grede, visoke od 40 do 50 centimetrov, kot jih imam sam v rastlinjaku, potem večino polnila pomenita kompost in substrat. Najboljši substrati so šotni substrati, ki imajo dobro sestavo. Najbolje je uporabiti kar univerzalni substrat, ker ima sestavo, namenjeno širokemu spektru rastlin. In v visoke grede vedno sodi mešana zasaditev.

Sesedanje polnila pri visokih gredah je dejstvo. A v praksi sta praznjenje in vnovično polnjenje precej preprosto delo, vsaj po mojih izkušnjah. Če uporabimo drobnejše vejice za spodnji del polnila, v nekaj letih pridelamo odličen lesni kompost. Ta je uporaben ne le za vnovično polnitev, temveč tudi drugje na vrtu. Pa še vej, ki ostanejo po rezi dreves, nam ni treba odvažati z domačega vrta. Prav tako še vedno uporabljamo substrat, ki smo ga imeli v gredi. Visokokakovosten substrat bo svoje lastnosti obdržal veliko let.

Morda na začetku le malokdo pomisli na to, ampak med sezono vrtnarjenja marsikomu precej dela povzroča pojav plevela. Ker v visokih gredah večkrat menjamo rastline, klasične zastirke, kot jih poznamo pri okrasnih gredicah, ne pridejo v poštev. Kaj svetujete, kako, če sploh, naj bo površina zastrta?

Če v visokih gredah uporabljamo kupljen substrat dobre kakovosti, plevelov ni. Če pa uporabimo zemljo, ki jo nakopljemo na vrtu, potem imamo lahko težave s plevelom, polži, boleznimi … Pri visokih gredah je tako, da mora biti zasaditev gosta, rastline senčijo substrat in jo ohranjajo hladno v poletnem času. Ko delamo nove zasaditve za poletje, nas lahko presenetijo visoke temperature in v takem primeru priporočam zeleno zastirko. To so sveže nabrane, sočne rastline, ki bodo hladile substrat in se s pomočjo mikroorganizmov tudi hitro razgradile v hranila za vrtnine.

Sam v vseh visokih gredah in tudi loncih uporabljam namakalni sistem. Tako je poraba vode veliko manjša, rast vrtnin pa bolj enakomerna. Še posebej je dobra naložba v poletnem času, ko s časovnikom (timer) določim namakanje rastlin v nočnem času, saj se tako substrat lepo ohladi in rastline napojijo z vodo.

Za spodbudo vsem tistim, ki šele razmišljajo o visokih gredah in so tudi začetniški vrtičkarji, prosim, povejte, s katerimi zelenjadnicami naj začnejo, da bo uspeh zagotovljen in prvi soliden pridelek dobra motivacija za naprej.

Za dobro motivacijo moramo začeti kar z vsemi vrtninami. Najlepše so raznolike, barvite zasaditve visokih gred. Mešana zasaditev pomeni manj bolezni in škodljivcev. Začnemo v kotih visoke grede, v katere posadimo trajna zelišča po svojem okusu. Nato bomo spomladi kombinirali različne solatnice, klasično in cvetačo romanesko. Vedno je prostor za potikanje čebulčka, šalotke in česna. Ne pozabimo na pak čoj in mešanico azijske listne zelenjave. Po svojem okusu vedno razmejim visoko gredo z nekaj grmički peteršilja. Ob stranice visoke grede pa namestim obešanke, v katerih so jagode.