Miran Varga
Slišali ste, da so električna vozila hitra, zabavna in prijazna do okolja, zdaj pa razmišljate, da bi za vedno opustili pogon na fosilna goriva. Drži, vedno več voznikov razmišlja o nakupu električnega avtomobila. Vzgibi za ta razmišljanja so različni, nekateri bi radi prihranili pri stroških pogonskega goriva, spet drugi obožujejo hipne sunke, pospeške in bliskovito nabiranje hitrosti, tretjim so všeč futuristično oblikovana vozila, četrti pa so ljubitelji tehnologije in vsega novega. Zelo verjetno ste se prepoznali v katerem izmed kratkih opisov. Kaj še morate (nujno) vedeti pred nakupom vozila, ki ga poganja elektrika?
Razmislite, kje ga boste polnili
Strokovnjaki potencialnim kupcem svetujejo, naj najprej temeljito razmislijo o tem, kje bodo svoje električno vozilo polnili. Lahko to storite doma, imate na voljo prosto električno vtičnico ali pa obstaja možnost postavitve polnilne postaje? Se boste zanašali na javno infrastrukturo, iskali prosta polnilna mesta pred nakupovalnimi središči in na parkiriščih? Imate ustrezen priključek in možnost polnjenja v službi? Se požvižgate na ceno elektrike in boste uporabljali najhitrejše, a obenem tudi najdražje polnilnice ob avtocestah?
Električnih polnilnic niti v Sloveniji niti v svetu niti približno ni toliko, kot je bencinskih črpalk. Zato mora biti vprašanje o polnjenju električnega vozila na prvem mestu. Polnjenje doma je tipično najboljša (beri: najcenejša) možnost za povprečnega lastnika električnega avtomobila. Čeprav so javne polnilne postaje vse pogostejše, je hkrati tudi res, da število prodanih električnih vozil narašča bistveno hitreje od števila polnilnic, kar je lepo vidno na vsakem koraku – večina polnilnic v slovenskih urbanih središčih je večji del dneva zasedena oziroma v uporabi. Kar je dobrodošlo in pohvalno. A brez bistveno večjega števila novih polnilnic sem nam lahko že v par letih zgodi trenutni ameriški scenarij – priljubljenost električnih vozil proizvajalca Tesla je v ZDA botrovala k temu, da so uporabniki malodane prisiljeni tudi po več ur čakati v vrsti na prosto polnilno mesto – pa čeprav je govora o ultra hitrih polnilnicah (npr. Teslinih ali Ionity) in učinkovitih električnih vozilih. Da se utegnejo njihove težave še poglobiti, kaže nedavna raziskava Consumer Reports, v kateri je kar 71 % Američanov izrazilo zanimanje za nakup električnega vozila v prihodnosti.
Z javnimi polnilnicami je križ tudi v Sloveniji. Najpogosteje jih najdemo v bližini nakupovalnih središč ali pa urbanih občinskih središč, a ker jih je glede na gostoto električnih vozil relativno malo, so pogosto zasedene. Pa še med t. i. hitre polnilnice navadno ne sodijo, torej lahko povprečnemu »električarju« v eni uri dodajo energije za nekaj deset, v najboljšem primeru pa okoli sto kilometrov dosega. Poleg tega so tudi trgovski centri začeli omejevati dolžino časa, torej koliko minut je lahko posamezno vozilo priklopljeno na polnilnico. Zanašanje na te polnilnice torej ne pride v poštev, so pa dobrodošla možnost, »če je sila«, ali pa če so ravno na voljo, ko ste v neposredni bližini.
Najbolj zanesljive, hitre in, logično, tudi drage, so hitre polnilnice ob avtocestnem križu. Nekatere lahko najnovejše električne avtomobile polnijo tudi z močjo 200 kW, kar resnično pomeni, da v vsega par minutah vozilo pridobi dovolj elektrike za več sto kilometrov vožnje. Je pa tudi cena takrat primerljiva s točenjem fosilnega goriva, zato se jih vozniki, ki so električni avtomobil kupili z namenom varčevanja, pretežno izogibajo.
Na kratko: najprimernejše je polnjenje električnega vozila doma, saj lastnikom omogoča, da se vsako jutro zbudijo in vstopijo v vozilo s popolnoma napolnjeno baterijo. Še posebej, če so investirali v domačo polnilnico, saj se preko navadne »šuko« vtičnice elektrika v baterijo avtomobila pretaka boleče počasi in zmogljivejše baterije v eni noči niti ne napolni.
Preučite svoje navade in poti
Naslednji korak »domače naloge« morebitnega bodočega lastnika električnega vozila je popis lastnih poti in preučitev lastnih (voznih) navad, pa tudi karakterja. V javnosti in od prijateljev ali znancev pogosto slišim stavek »Električni avtomobil bom imel takrat, ko se bom lahko z njim peljal 500 ali 600 kilometrov, tako kot na bencin/dizel.«. Če jih še isti hip vprašam, kako pogosto pa naredijo toliko kilometrov »v kosu«, so že slabše volje, saj malodane vsi po vrsti priznajo, da (skoraj) nikoli. Še tiste par izjem takšno razdaljo prevozi dvakrat letno – na dopust in nazaj.
Z zanimanjem sem prebral ugotovitve Statističnega urada RS, objavljene v kategoriji Dnevna mobilnost potnikov. Prebivalci Slovenije, stari od 15 do 84 let, so v letu 2021 opravili povprečno po 2,2 poti na dan. Pri tem sta bili več kot dve tretjini poti opravljeni z avtomobilom, pravzaprav je bilo z avtomobili prevoženih kar 85 % vseh razdalj poti. Kaj pa povprečna dnevna prevožena razdalja? Povprečen prebivalec Slovenije je na svojih poteh dnevno opravil 31 km in za to porabil približno 52 minut (kot smo že ugotovili, je večji del omenjene razdalje »premagal« z avtomobilom).
Gledano skozi oči statistike je za povprečnega Slovenca dober praktično katerikoli električni avtomobil, saj dobesedno vsi zmorejo prevoziti 30 kilometrov z napolnjeno baterijo, še večina priključnih hibridov je kos tej razdalji, posebej v mestu, kjer so hitrosti nižje.
Tudi če vzamemo za primer človeka, ki dnevno z avtomobilom prevozi sto kilometrov, lahko ugotovimo, da bo brez težav shajal z električnim vozilom, saj večina električnih vozil na trgu danes ponuja med 150 in 500 km avtonomije dosega ob polni bateriji (in pri za vozilo deklarirani povprečni porabi). In to tudi pozimi, ko precej potratno gretje potniške kabine zahteva davek v obliki 20 do 30 odstotkov višje porabe, medtem ko je poletno ohlajanje s klimatsko napravo bolj prizanesljivo, razlike pa so še bistveno manjše, če je vozilo opremljeno s toplotno črpalko, ki je precej bolj učinkovit izmenjevalnik toplote.
Če imate možnost domačega polnjenja električnega vozila, ga lahko brez pomisleka kupite takoj. Sicer pa nadaljujte z analizo svojih navad in poti – preučite, kako pogosto se boste nahajali v bližini kakšne električne polnilnice in preverite, kako pogosto je zasedena »v vašem terminu«.
Strah glede dosega je pri novih električnih vozilih večinoma odveč. Tudi premagovanje daljših razdalj ni tako zelo problematično, saj ga, tako vsaj pričajo moji sogovorniki, navadno opravijo le redko in še to v času dopusta. Takrat si pač voznik pripravi načrt vožnje, ki vsebuje postanek ali postanke na hitri polnilnici – že sicer velja, da je treba na daljši poti delati postanke, torej električni avtomobil s tega vidika skrbi tudi za varnejšo vožnjo.
Električna vozila niso poceni, obljubljajo pa prihranke
Pravzaprav ob trenutnem trendu višanja cen nobena vozila niso poceni, še cene rabljenih – klasičnih ali električnih – avtomobilov naraščajo. Toda če je bilo treba še lani za povprečen avtomobil srednjega razreda z motorjem na notranje zgorevanje odšteti okoli 20 tisoč evrov, je bil primerljiv električni avtomobil 5 do 10 tisočakov dražji. Letos so cene znatno višje, tudi 30 odstotkov višje, in, če gre verjeti napovedim analitikov, se bodo vozila – nova in rabljena – še nekaj časa dražila.
Obstajajo pa načini, kako znižati ceno električnega vozila. Novega, da se razumemo. Država v okviru Eko sklada vsako leto nameni določen del denarja za subvencioniranje nakupa električnih in hibridnih vozil. Čeprav se znesek subvencije z leti zmanjšuje, je to še vedno dobrodošla spodbuda k uresničevanju električne mobilnosti. Trenutno znaša nepovratna finančna spodbuda za nakup novega električnega vozila (kategorije M1) brez emisij CO2 4.500 evrov, pri čemer ta znesek ne sme preseči 20 % vrednosti nabavne cene vozila.
Vse ostalo je v rokah kupca. Medtem ko nekateri prodajalci ali pa kar avtomobilske znamke poleg električnega vozila brezplačno ponudijo tudi domačo električno polnilnico, se velja za takšno »ugodnost« tudi pogajati. V najslabšem primeru boste deležni le popusta na polnilnico, ki bi jo v vsakem primeru zelo verjetno kupili – posebej, če se veliko vozite.
Pod črto je vožnja z električnim vozilom trenutno še vedno cenejša kot z vozili na pogon z motorji z notranjim zgorevanjem. Poleg tega imajo električni avtomobili še enega asa v rokavu – ker imajo manj gibljivih delov in predvsem manj kompleksne pogonske sklope, pogosto zahtevajo manj vzdrževanja.
Veliko potencialnih kupcev skrbi, kaj bo z baterijo električnega vozila skozi čas. Tega dejstva se zavedajo že proizvajalci sami, zato najboljši med njimi že ponujajo izdatno 10-letno jamstvo na baterijo ali do prevoženih 200.000 kilometrov, spet drugi pa za baterijski sklop ponujajo najemni model, torej uporabnik plačuje mesečno naročnino za uporabnino baterije, ki je tako ustrezno zavarovana in sta morebitno vzdrževanje ali zamenjava na plečih ponudnika. Toda izkušnje iz prakse kažejo, da so tovrstne skrbi pretirane, saj se po cestah že vozi veliko električnih vozil, ki so prevozila več sto tisoč kilometrov in imajo še originalne baterije, katerim se je zmogljivost morebiti malce zmanjšala, a še vedno delujejo.
Zaključek je jasen: če si ga lahko, si električni avtomobil le privoščite.
