Gradnja pametnega doma je odlična zamisel. Zakaj? Ker vam avtomatizacija doma olajša vsakdan in življenje ... vsaj tako trdijo ponudniki rešitev. Je to res? Odvisno, kako vam je integracija različnih rešitev uspela v praksi. Pametni dom se vsekakor sliši vabljivo, ni pa enostavno dosegljiv. V preteklih letih sem preizkusil nešteto izdelkov za domačo avtomatizacijo, vključno z nekaj tako slabo načrtovanimi/izdelanimi, da jih verjetno sploh ne bi smel povezati v domače omrežje.
Če ste tudi vi poskusili postaviti pametni dom pred desetletjem, morebiti celo pred par leti, potem veste, za kako zahteven izziv gre. Ukvarjanje z več deset standardi, blagovnimi znamkami in celo komunikacijskimi protokoli ima svoje minuse – težko je doseči usklajeno uporabniško izkušnjo. Celo za tehničnega zanesenjaka. So pa to izkušnje, ki štejejo dvojno, zato tokrat objavljamo nekaj najbolj pogostih napak, ki se jim velja pri gradnji pametnega doma vsekakor izogniti. Raje se učite na napakah drugih, kot na svojih ...
Združljivost je najpomembnejša
Pri gradnji pametnega doma potrebujete sisteme, ki temeljijo na vozliščih. To so izdelki, na katere se bo povezovalo vse v vašem domu, zato sta zanesljivost in enostavnost uporabe bistvenega pomena. V osnovi obstajata dve vrsti vozlišč – tista, ki so vezana na posameznega proizvajalca, in tista, ki so odprtega tipa, torej se lahko (v teoriji) povežejo s katerokoli napravo. Zaprti ekosistemi obljubljajo prilagojeno in navadno boljšo uporabniško izkušnjo, a so pogosto omejeni in dražji – na ta način (z lastniškimi protokoli, certificiranje ipd.) proizvajalci uporabnike priklenejo na svoj ekosistem. Medtem pa so odprte rešitve navadno precej manj prijazne za nastavljanje, a cenejše. K sreči se stvari spreminjajo na bolje. Enostaven nasvet bi bil naslednji: preverite, ali lahko vse, česar si v pametnem domu želite, dobite pri enem proizvajalcu/ponudniku in ali ste zahtevano ceno pripravljeni plačati. Sicer vam ostane druga pot, pri čemer bodite najbolj pozorni na medsebojno združljivost naprav.
WiFi ni vedno najboljša rešitev
Povezljivost je bistvo vsakega pametnega doma, zato je prav, da najprej spregovorimo o njej. Trenutno se uporabljajo štirje glavni omrežni protokoli za pametne domove: WiFi, Thread, Zigbee in Z-Wave. Thread, Zigbee in Z-Wave omogočajo tudi t. i. mesh omrežja – kar pomeni, da si lahko povezane naprave med seboj neposredno izmenjujejo informacije. Za razliko od v brezžično omrežje WiFi povezanih naprav, ki se morajo navadno najprej povezati z usmerjevalnikom. Za omrežja Zigbee ali Z-Wave še vedno potrebujete osrednje vozlišče, ki pa je lahko več sob oddaljeno od posameznih naprav, če je le med njimi vgrajenih dovolj združljivih izdelkov, da tvorijo omrežje.
Čeprav se zdi intuitivno in najlažje, da bi za pametni dom uporabljali kar brezžično omrežje Wi-Fi, če že imate po vsem domu spodoben signal, to v praksi vodi do številnih izzivov. Za začetek, naprave, ki temeljijo na brezžični povezljivosti WiFi, skoraj vedno zahtevajo postopek seznanjanja, ki jih poveže s strežnikom proizvajalca. Če za trenutek zanemarimo vidika zasebnosti in varnosti, lahko to privede do razdrobljenosti, ki zavira praktično rabo. Predstavljajte si, da je polovica vaših naprav pametnega doma pod nadzorom ene same aplikacije, medtem ko ostale »živijo« v nekem drugem ekosistemu. To ni preveč priročno, kajne?
To težavo sicer lahko ublažite tako, da izbiro opreme omejite na eno samo platformo, kot so Amazon Alexa, Google Home, Samsung SmartThings ali HomeKit. Kljub temu lahko avtomatizacije povezanih naprav prenehajo delovati, če izgubite dostop do interneta, saj za avtomatizacijo najpogosteje skrbijo ponudnikove storitve v oblaku. Ekosistemi Thread, Zigbee in Z-Wave pa lahko ukaze avtomatizacije obdelujejo lokalno, in ker so njihovi protokoli industrijski standardi, se lahko eno vozlišče/usmerjevalnik potencialno pogovarja z napravami različnih proizvajalcev.
Lokalna obdelava ukazov pomeni tudi takojšen odziv, česar ne smete podcenjevati. Vklop ali izklop funkcij za pametni dom bi moral delovati kot stikalo, vendar velika večina naprav WiFi vztraja pri tem razmeroma počasnem upravljanju prek interneta, tudi če se naprave nahajajo v istem omrežju. Dodatna prednost namenskih rešitev pred WiFi je nizka poraba energije. Sobni senzor Thread, Zigbee ali Z-Wave je običajno manjši od senzorja z WiFi (ali Bluetooth) in lahko potencialno deluje na baterije leto dni ali celo dlje. WiFi rešitve pa so navadno energetsko potratne, da jim ne preostane drugega, kot da se napajajo iz vtičnice. Izdelki s povezljivostjo WiFi so lahko včasih cenejši, vendar se uprite skušnjavi, razen če za želene funkcije ni druge možnosti. Rešitve Zigbee in Z-Wave navadno preprosto delujejo, zato je miren spanec vsekakor vreden manjšega doplačila.
A če danes gradite pametni dom, naj vas zanima le ena stvar – ali naprava podpira nov omrežni protokol Matter. Na njem bodo v prihodnje temeljile vse rešitve pametnega doma in izdelki s povezljivostjo Matter bodo delovali z vsemi večjimi platformami pametnega doma.
WiFi in Matter v eni škatli
Na sejmu MWC smo že videli tudi prvi brezžični usmerjevalnik, ki je poleg povezljivosti WiFi zagotavljal tudi povezljivost z napravami pametnega doma prek standarda Matter. Zdi se, da bo to idealna rešitev za vse, ki se obstoječim napravam ne želijo odreči (če pač dobro delujejo), obenem pa predstavlja dobro naložbo za vse prihodnje nadgradnje.
Pametni zvočnik še ni pametni dom
Čeprav vas tržniki proizvajalcev opreme prepričujejo, da so pametni zvočniki vse, kar potrebujete za upravljanje pametnega doma, so včasih pri dejanski avtomatizaciji prav neverjetno slabi. Težave izvirajo iz dejstva, da za svoje delovanje potrebujejo zanesljivo internetno povezavo in storitev iz oblaka. Če katerakoli od teh odpove ali pa deluje muhasto, bo tudi digitalni pomočnik v zvočniku pokleknil in ne bo uspel izvajati vaših govornih ukazov.
Ohranite tudi ročni nadzor
Ko boste doma vzpostavili avtomatizacijo opravil, vas bo morda zamikalo, da bi se znebili stikal za luči. Toda če ravno ne živite sami, je pomembno, da je »pamet« vašega doma čim manj vsiljiva. Kar je dobro za vas, verjetno ni idealna izbira za nekoga drugega. Zadnja stvar, ki si jo želite, je ta, da družinski član ali gost ne moreta prižgati niti luči. Zato vsaj za osnovne stvari ohranite tudi možnost ročnega upravljanja. V vsakem primeru svoj domači sistem za avtomatizacijo oblikujte z mislijo na funkcionalnost brez povezave. To se seveda začne z izbiro naprav in vozlišča, saj ne želite, da se vaše naprave ob odsotnosti internetne povezave spremenijo v obtežilnike papirja.
