Platforme za glasovno upravljanje v pametnem domu omogočajo glasovno upravljanje osvetlitve, ogrevanja ter hlajenja (beri: termostatov), televizorjev, ključavnic in številnih drugih naprav. Pa imamo ljudje pred »komandiranjem« naprav in sistemov z glasom tudi kakšen zadržek?
Vsi smo že znašli v situaciji, ko smo imeli bodisi mokre bodisi polne roke, žonglirali z več stvarmi hkrati ali pa bili ravno sredi pomembnega opravila, ko je zazvonil zvonec pri vhodnih vratih, bi potrebovali več svetlobe ali pa spremenili kanal na televiziji. Seveda bi lahko v tistem trenutku prenehali z delom, si obrisali roke, odložili stvari, ali kako drugače sprostili svoje okončine, da bi prišli do različnih upravljavcev. Toda mar ne bi bilo lažje, hitreje in priročnejše, če bi svojemu (pametnemu) domu preprosto rekli, naj opravi to in/ali ono nalogo – in bi ta dejansko izpolnil naše želje?
Zahvaljujoč široki paleti naprav, ki jim je že mogoče poveljevati z glasom – na primer interaktivnim glasovnim pomočnikom in pametnim zvočnikom ponudnikov, kot so Apple, Amazon in Google – je upravljanje našega doma brez uporabe rok ne le praktično temveč celo zelo prijetno opravilo. Tisti, ki se s svojimi napravami in sistemi že pogovarjate, to že veste: lahko je tudi zelo zabavno, posebej, če se igrate z nastavitvami – pri nekaterih glasovnih pomočnikih in pametnih zvočnikih je mogoče spremeniti glas digitalnega sogovornika, kar lahko znatno poveča dimenzijo zabave. Kot bi imeli lastnega digitalnega butlerja – strežaja, ki vdano in urno opravi vse, kar mu naročimo.
Glasovno upravljanje je v naletu
Čeprav za Slovenijo statističnih podatkov ne poznamo (saj jih nihče ne zbira), pa so številke v ZDA zelo zgovorne: onkraj luže si je pametni zvočnik leta 2021 lastil že vsak četrti Američan, ta delež pa je do konca lanskega leta narasel na osupljivih 55 odstotkov. Pametni zvočniki niso le modna muha, temveč dejansko zelo uporabljani izdelki: po podatkih Googla kar 72 odstotkov ljudi, ki si lastijo zvočnike z glasovnim upravljanjem, te uporablja vsak dan.
In to ne le zato, ker digitalni pomočniki zaenkrat najbolje obvladajo velike svetovne jezike, med katerimi je seveda na prvem mestu angleški jezik. Ljudje smo s tehnologijo glasovnega upravljanja dobili dodatno svobodo. Namesto tradicionalnih uporabniških vmesnikov, kot so tipkovnice, zasloni na dotik, pametni telefoni in daljinski upravljalniki, je raba glasovnih pomočnikov zelo praktičen in zabaven način upravljanja pametnih naprav v domu. In tudi iskanja odgovorov na naša vprašanja.
V ZDA so že dosegli točko, ko so glasovno upravljanje zaradi njegove preprostosti sprejeli ljudje vseh starosti in spolov. Nanj prisegajo tudi uporabniki s slab(š)im vidom, težavami mobilnostjo in celo tisti, ki imajo določen strah pred (sodobno) tehnologijo.
Nenehne izboljšave ustvarjajo še boljše izkušnje
Kot vsaka nova tehnologija je tudi glasovno upravljanje pri uveljavljanju doživelo nekaj bolečih trenutkov. Verjetno se vsi spomnite sesutja strežnikov v ZDA, ko so ob predvajanju tv-reklame, ki je vsebovala glasovni ukaz, med največjo (in najbolj gledano) športno prireditvijo leta, skoraj vsi digitalni pomočniki omenjeni ukaz izvedli.
Danes takšnih zapletov ni več. Sistemi za glasovno upravljanje so zasnovani z naprednejšimi mikrofoni, ki izboljšujejo razumljivost, naprednimi algoritmi za prepoznavanje govora, ki razumejo različne ritme in vzorce govora, ter tehnologijo, ki jim omogoča integracijo s številnimi priljubljenimi sistemi za upravljanje doma. Prav slednja spreminja pravila igre, saj lahko z enim samim izrečenim stavkom, kot npr. »Doma sem.«, zdaj upravljamo več naprav in nalog hkrati. Sistem lahko nastavimo tako, da omenjen stavek prižge luč v preddverju, prilagodi nastavitev temperature, odpre senčila v dnevni sobi in začne predvajati seznam najljubših skladb.
Platforme za glasovno upravljanje, ki so sposobne slišati, razumeti in izvajati besedne ukaze, so odpravile potrebo po »tapkanju« zaslona na pametnem telefonu ali tabličnem računalniku za priklic glasbe, iskanju tipkovnice v temi v želji po vklopu luči ali vnašanju informacij z daljinskim upravljalnikom za iskanje določenega filma ali tv-serije. Proste roke pri glasovnem upravljanju in interakciji z glasovno podprto tehnologijo so glavni razlog, zakaj so lastniki stanovanj in hiš glasovno upravljanje tako hitro vzeli za svoje.
Upravljanje pametnega doma
Glasovni pomočniki in pametni zvočniki so se morda res začeli uporabljati kot način hitrejšega pridobivanja informacij, vendar uporabniki zdaj pričakujemo, da bomo te naprave uporabljali za vse naprednejše naloge, kot so glasovno klicanje, predvajanje glasbe ali branje elektronskih knjig ter dostop do koledarjev, navodil, vremena in novic. Ljudje smo prepoznali vrednost v glasovnih pomočnikih, ki upravljajo sisteme in rešitve pametnega doma, toliko bolj, če zagotavljajo povezano avtomatizacijo.
Če smo bolj natančni, obstaja veliko različnih primerov rabe, za katere je glasovno upravljanje idealno. Izjemno koristno je na primer, kadar sta naši roki zasedeni. Prav tako je enostavneje in hitreje priklicati glasbo, nastaviti določen televizijski program ali nastaviti temperaturo na določeno vrednost z glasovnim ukazom, kot pa ročno brskati po menijih na zaslonu na dotik ali v mobilni aplikaciji. Prav tako je veliko bolj zabavno peti pod tušem z glasbo v ozadju, ki jo predvaja glasovni pomočnik ali pametni zvočnik.
Kaj pa varnost in zasebnost?
Čeprav je glasovni nadzor odlična tehnologija, pa imajo nekateri uporabniki (in tudi številni strokovnjaki) en velik pomislek: vdor v zasebnost. Kljub visoki stopnji sprejetja glasovnih pomočnikov in pametnih zvočnikov ter splošni pripravljenosti na njihovo uporabo uporabniki, ki so vendarle zadržani do te tehnologije, navajajo morebitna tveganja za zasebnost in varnost. Glasovni pomočniki in pametni zvočniki, ki so na voljo na množičnem trgu, običajno nimajo naprednih varnostnih funkcij in lahko predstavljajo potencialno grožnjo, nekakšna vrata za hekerje. Pa še spletni velikani nas na račun Googlovega Asistenta, Amazonove Alexe in Applove Siri poznajo do obisti in nam servirajo oglase, za katere se zdi, da nam berejo misli. Kar ni nujno dober občutek.
Večje udobje in praktičnost v tem primeru pač plačamo s svojimi podatki. Pošteno ali ne, vsak zase se mora odločiti, kaj mu je pomembnejše. Glasovno upravljanje je vsekakor odličen način za lažjo dostopnost in uporabo stvari. Tehnologija ni popolna, vendar se vsak dan razvija in izboljšuje. Več ljudi, kot jo uporablja, tem boljša je. In tudi pogovor v slovenščini ni več tak bav-bav kot še pred nekaj leti. Boste torej v svoj pametni dom sprejeli še digitalnega pomočnika?
