Kaj je res in kaj ni? Poglobili smo se v par največjih mitov o električnih vozilih.
1. mit: električna vozila bodo vedno dražja
Trenutno so električna vozila še nekoliko dražja od približno podobnih vozil, gnanih z motorji z notranjim zgorevanjem. A to gre predvsem na račun dejstva, da njihove proizvodne številke še ne dosegajo »klasike«. Ko jo bodo, bodo električna vozila cenejša, saj imajo manj sestavnih delov in so bistveno manj kompleksna. Najdražji del električnih vozil je tako baterija, a tudi tu imamo dobre novice. Cene litij-ionskih baterij so se od leta 1991 znižale že za 97 % in bodo verjetno še cenejše, saj smo priča vedno novim inovacijam, množična proizvodnja pa bo baterije dodatno pocenila.
2. mit: baterije električnih vozil hitro odpovedo
V nedavni anketi je približno 46 % bodočih kupcev električnih vozil menilo, da baterija EV zdrži le do okoli 100.000 kilometrov. To niti približno ne drži, saj večina proizvajalcev električnih vozil za svoje baterije jamči bistveno večje kilometrine, najbolj radodarni med njimi celo 200.000 prevoženih kilometrov. To potrjuje tudi praksa – na podlagi zmogljivosti električnih avtomobilov, ki so na cestah že desetletje, je pričakovati, da bodo baterije EV ohranile 80 % ali več svoje zmogljivosti in zmogle vsaj 300.000 kilometrov vožnje. Tesla za svoj Model S ocenjuje, da bo baterija po prevoženih 320.000 kilometrih imela vsaj še 90 % zmogljivosti, kar potrjujejo tudi taksisti v Skandinaviji in ZDA, ki so te kilometrine že dosegli.
3. mit: domet električnih vozil je premajhen
Zakaj se ljudje (še) pogosteje ne odločajo za električna vozila? Ker jih je strah njihovega dometa. A to se utegne kmalu spremeniti. Mercedes-Benz je v svoje električno vozilo EQS vgradil veliko baterijo zmogljivosti kar 107,8 kWh. Glede na mednarodni cikel WLTP bi se morala ta električna limuzina v najbolj učinkoviti različici s prazno baterijo ustaviti šele po 759 kilometrih vožnje, s čimer voznikom omogoča brezskrbno vožnjo tudi na dolgih avtocestnih poteh. A to še ni vse.
Mercedes-Benz s testi svojih homologiranih konceptnih vozil, kot je Mercedes vision EQXX dokazuje, da bo doseg njihovih električnih vozil kmalu še bistveno daljši. V ta namen so se z Mercedesom vision EQXX odpravili iz Stuttgarta v britanski Silverstone. Prek Nemčije in Francije je avtomobil največji delež poti prepotoval po avtocesti, v relativno gostem prometu in to v skladu z dovoljenimi hitrostmi. Tudi temperature, ki so se sredi poletja gibale okoli 30 stopinj Celzija, nizki porabi niso bile najbolj naklonjene. A je vozilo vseeno doseglo zastavljen cilj: z enim polnjenjem baterije so ob povprečni hitrosti 86 km/h in povprečni porabi energije vsega 8,3 kWh/100 km prevozili rekordna 1202 kilometra! Za prevoženo pot pa so potrebovali 14 ur in pol.
4. mit: električna vozila se (pre)počasi polnijo
Čas polnjenja je odvisen od zmogljivosti baterije in zmogljivosti polnilnice, vsekakor pa napredek na področju hitrega polnjenja dokazuje, da ni razloga za skrb. Trenutna generacija zmogljivih električnih vozil lahko na hitrih polnilnicah dosega polnilno moč do kar 200 kW, kar v praksi pomeni, da se njihove baterije napolnijo z 10 % na 80 % v samo 15 do 20 minutah in v tem času pridobijo dovolj električne energije za več sto kilometrov vožnje. Pa še hitreje bo šlo: nove zasnove baterij, pripravljene za komercializacijo, obljubljajo prepolovitev časa polnjenja.
5. mit: električna vozila bolj škodijo okolju
Nasprotniki električnih vozil trdijo, da če upoštevate proizvodnjo električnih vozil, vključno z rudarjenjem materialov za baterijo, njihova prednost izgine. To ne drži. Številne analize življenjskega cikla EV kažejo, da imajo električna vozila dejansko bolj okolju prijazno dobavno verigo, predvsem zato, ker za izdelavo potrebujejo bistveno manj sestavnih delov. Poleg tega so električna vozila učinkovitejša od klasičnih. Medtem ko bencinski motor pretvori le okoli 20 % energije, shranjene v bencinu, v moč na kolesih, elektromotor na kolesa pretvori približno 60 % do 77 % energije iz baterije. Če EV hranite z energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, predstavljajo okolju bistveno prijaznejše prevozno sredstvo, vsaj v primerjavi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili.
6. mit: električna vozila bodo preobremenila električno omrežje
V javnosti kroži tudi mnenje, da so električna omrežja krhka in zastarela, torej nikoli ne bodo mogla obvladati povečanega povpraševanja po električnih vozilih. Energetski strokovnjaki pravijo, da je to razmišljanje napačno. Tudi če bi bili vsi avtomobili in tovornjaki v državi elektrificirani, bi se povpraševanje po električni energiji povečalo za približno četrtino (25 %), vendar bi se to povečanje zgodilo postopoma – skozi leta, če ne desetletja –, kar bi dalo energetskim podjetjem čas, da nadgradijo svoja omrežja.
Vozila, ki podirajo rekorde
To, da so električna vozila zelo hitra, predvsem pa nudijo dih jemajoče pospeške, že vemo. Letos pa so »klasičnim« vozilom ukradla še en rekord, ki se je več kot tri desetletja zdel nedotakljiv. Na festivalu hitrosti, ki ga vsako leto priredijo v britanskem mestu Goodwood, je v osrčju pozornosti kratek vzpon na bližnji hribček. Z 1,87 kilometra dolgo cestno progo, ki ne odpušča napak, je do letošnjega leta najhitreje opravil McLaren MP4/13 F1, in sicer jo je že davnega leta 1999 prevozil v 41,6 sekunde. Letos je ta bržkone najdlje trajajoči rekord v svetu motošporta »padel«, zdaj ga ima v lasti prototipno električno vozilo. »Batmobil«, kot je vzdevek vozila McMurtry Spéirling, ki ga izdeluje butični britanski proizvajalec McMurtry Automotive, je v rokah Maxa Chiltona, bivšega voznika Formule 1, vzpon na hrib opravil v vsega 39,08 sekunde in torej za več kot dve sekundi in pol popravil rekord.
Sklenjen električni krog
Ste se navdušili nad sodobno e-mobilnostjo? Poskrbite, da bo vaš električni konjiček na štirih kolesih imel kar najboljši dom in oskrbo. Pa še za lastno energetsko samooskrbo lahko poskrbite.
Domača električna polnilnica
Polnjenje električnega vozila iz navadne zidne vtičnice je sicer mogoče, a počasno in manj priročno, če vozilo pogosto uporabljate. Nočno polnjenje vozila na tak način bo v baterijo »natočilo« le med 20 in 25 kW energije, kar pomeni, da se bodo zmogljivejše baterije v tem času napolnile le za četrtino. Prav zato velja razmisliti o namestitvi domače električne polnilne postaje. Strokovnjaki priporočajo pripravo in uporabo trifazne instalacije, saj bo ta zmogljivejša in omogočala hitrejše polnjenje. Večina ponudnikov ponuja izdelavo/vgradnjo domače električne polnilnice na ključ, zelo verjetno pa boste ugodno ponudbo zanjo prejeli že ob nakupu električnega vozila.
Sončna elektrarna
Na vprašanje, kako do poceni električne energije, je pravi odgovor seveda sončna elektrarna. Če imate hišo ali ustrezno površino, na katero lahko postavite solarne module, je naložba v sončno elektrarno vsekakor vredna razmisleka. Elektromobilnost je dejansko najbolj učinkovita (in poceni) takrat, ko električno energijo pridobivamo iz obnovljivih virov. Sončne elektrarne so danes lahko najrazličnejših vrst in oblik, površina solarnih celic pa navadno določa njeno moč. A to še ne pomeni, da potrebujete najmočnejšo in najdražjo sončno elektrarno. Preučite svoje potrebe in porabo gospodinjstva – sončna elektrarna ponavadi ne zagotavlja le elektrike za polnjenje e-vozila, temveč tudi vseh drugih električnih porabnikov v gospodinjstvu. Glede na povprečno letno kilometrino in porabo vašega EV ter letno porabo objekta (preverite številke na preteklih položnicah) lahko hitro izračunate, kako zmogljiva naj bo sončna elektrarna, da bo vaša energetska enačba sklenjena in tudi ekonomsko uravnotežena. Bo premalo? Nič hudega, obstajajo še baterije ...
Razmislite o hranilniku električne energije
Čemu bi poleg sončne elektrarne in električnega vozila, ki je pravzaprav velika baterija, imeli še en hranilnik električne energije? Predvsem zato, ker ste v tem primeru še bistveno bolj samozadostni in z upravljanjem porabe energije lahko znatno prihranite. Odvisno od velikosti hranilnika električne energije, se lahko primeri, da ga sončna elektrarna ne bo zmogla povsem napolniti (npr. na deževen dan). Toda to baterijo lahko napolnite tudi iz omrežja. Čemu bi to počeli? Predvsem z namenom, da bi iz omrežja ponoči, ko je električna energija cenejša, načrpali električno energijo, ki bi jo električne naprave v vašem domu tekom dneva porabljale. Oglejte si cenik električne energije, razlika med t. i. nizko in visoko tarifo pa predstavlja vaš potencialni prihranek. Sistem za upravljanje energije (beri: krmilnik) pa lahko to početje v celoti avtomatizira.
