15. Kantfest: upor ali šarm na štiri oči

Petra Zemljič Petra Zemljič
01.11.2017 15:39

S protagonistom kantavtorskega festivala Petrom Andrejem

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zlata kanta 2016: brata Hostnik in Jani Kovačič
Slavko Rajh

Pred jubilejno, 15. edicijo festivala Kantfest 2017, ki bo ta vikend v Rušah in Mariboru, smo govorili s Petrom Andrejem, ki je prvi glas te prireditve in seveda tudi sam kantavtor. V vseh teh letih je ruški festival postal platforma kantavtorskega predstavljanja, ki je bila za marsikaterega umetnika pomembna odskočna deska v prepoznavnost: za Boštjana Narata, Tadeja Vesenjaka, Marka Groblerja itd.

Peter Andrej in Adi Smolar
Slavko Rajh

Najprej je bil revolt

Kako se je vse skupaj sploh začelo? ​"Včasih je bilo vse drugače in mi smo bili drugačni. To, da je muzika krožila med nami v obliki plošč, ki si jih lahko obračal v roki in potisnil nos v ovitek, in so dišale po sveži barvi, ko so pravkar prišle iz tiska, to je bila svojevrstna izkušnja, podobna tisti, ko si časopis ali dobro knjigo vrtel pred sabo, otipal, odložil in nato spet vzel v roke. Kot človeka. CD je bolj kot ne kolateralna škoda. Neprodaja mu določa smisel. Vse je na spletu, na serverjih. Ko bo Veliki brat mrknil ali prdnil, bo vse izginilo. Nič več ne bo, že zdaj pa ni več v tvojih rokah. To je precej drugačna pozicija od tiste pred petnajstimi leti ali več. Mi smo začeli iz nekega revolta, ne, ne boste nas popapali, estrada in uredniki. In tako smo se povezali. Najprej je leta 2000 Xenia Jus za malo denarja in z organizatorsko spretnostjo ob baru Charlie ob Ljubljanici naredila KantaFest. Po tem je vse mrknilo. Kasneje, 2003., sem spremenil ime v Kantfest in začel v Rušah tako, da sem povezoval med seboj vse, ki delujejo v tem žanru ali sorodnih 'avtorskih' vodah. Zavod Cezam in Klub KU-KU sta pomagala in pravzaprav še zdaj vozimo na ta način.

Za njim ostane cel paket

Andreju je po teh letih ključno mreženje festivalov. ​"Sodelovanje in mreženje, mi vas vabimo sem, vi nas povabite k sebi. To je eno. Po drugi strani pa: kredibilna žirija, prismuknjene nagrade (kante), ki parodirajo bistvo nagrad kot neki glamur. Festivalsko druženje uveljavljenih mačkov in muc s tistimi rosno obetavnimi. Druženje kot izkušnja in navezovanje dobrih stikov, ki kasneje rezultirajo v sodelovanju. In arhiviranje celega dogajanja na vsakokratni kompilaciji, plošči festivala. Po tistem, ko dogodek odprhne v vesolje, za njim vseeno ostane neki izdelek, cel paket​. Tega ne dela noben drug festival."

Zlata kanta 2016: brata Hostnik in Jani Kovačič
Slavko Rajh
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta