Da je vdor tujkov v nos in anus izredno občutljiva tema in se mu je treba izogibati očitno tudi za ceno življenja, da lahko s palčko za testiranje na covid povzročimo lobotomijo, pa čipi in spreminjanje genov z mRNK-cepivi. Našteto je le drobec iz vesolja nebuloz ali preprosteje bedarij, ki te dni najdejo prostor in se množijo na spletu. Vse po vrsti so ovržene in dokazano lažne, ne nazadnje si svet v svete nosnice dnevno potisne na milijone testirnih paličic, pa ni od tega utrpel poškodb še nihče, o anusih pa na tem mestu ne bi. V bistvu bi bile teorije o anusih in njihovi povezavi z noski popolnoma nepomembne, če se ne bi te teorije in širjenje njih izkoriščali za krivce za nastalo stanje v epidemiji. Niso vsega krivi proticepilci in teoretiki zarot, oni so samo zatočišče. Še vedno je namreč upanje, da se razumski homo sapiens ne bo samouničil zaradi zatona racionalnega mišljenja, sploh pa povečini proticepilci niso vzrok, so prej simptom, ki se razširi toliko, kolikor mu je dovoljeno, da se razširi.
Vlada je informacijo o testiranju otrok v šolah - že spet - spustila v eter, ne da bi kdorkoli vedel, kako, kje in zakaj pravzaprav naj bi to počeli. In da, sledil je še en svizčev teden preizpraševanja, pritoževanja, skrbi in protestiranja. Zna biti, da bo zadeva prej kot ne precej prostovoljna, in ukrep, ki bi lahko veliko prispeval k obvladovanju epidemije, bo splaval po vodi. Pri učinkih ukrepov pa se ne pogovarjamo več le o zaščiti dedkov in babic, ampak tudi zelo neposredno o zaščiti otrok. Otroci resda večinoma prebolijo okužbo brez večjih težav in pri tem lahko okužijo tudi druge člane družine, a ne pozabimo, tudi otroci obolevajo, padajo s koles in skirojev, si lomijo zapestja, se okužijo še s katerim drugim virusom. Tudi otroci torej potrebujejo delujoče zdravstvo na številne načine, in če lahko pomagajo pri njegovem ohranjanju, zakaj ne? Ker nam je vlada že n-tič stopila na žulj(e)?
Za povrh so otroci v tej epidemiji že tako plačali velikanski davek. Varujmo jih, ker so se oni že žrtvovali za nas, je dejal nemški minister za zdravje. In sodeč ne le po zastalem učnem procesu, katerega posledice bo pokazal šele čas, ampak tudi po duševnih stiskah, zaradi katerih pedopsihiatrični oddelki pokajo po šivih, je bila njihova žrtev velika. Že to, da doma nanje starši zlivajo svoj gnev in nestrpnost, je dovolj za stisko svežega uma, ki vsaj v zgodnejših letih gleda svet skozi oči staršev. In, ne pozabimo, tudi vzgojiteljev, učiteljev. Prihranimo jim nepotrebne delitve in ohranimo jim šole. A najprej naj to stori vlada, preden v javnost spet zakotali snežno kepo z bodicami. Kepa se stali, vsebine ni, bodice ostanejo, jeza ljudi pa le še raste. Morda bomo nekoč iz prihodnosti gledali nazaj ta čas in ugotovili, da je največ dolgoročne škode povzročila jeza zaradi nedomišljenih in nerazumnih ukrepov, obtoževanj vse povprek in posledično zatona razumnega mišljenja, ki ga nadomeščajo čustva. In se čudili, kako smo prišli od noskov do anusov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
