V Sloveniji deluje le še petnajst bančnih institucij in zgolj manjši del teh je v slovenskem lastništvu. Z današnjim dokončnim prevzemom predtem državne Abanke z Banko Celje s strani Nove KBM pa bo ta delež še nižji. Četudi ekonomski strokovnjaki trdijo, da v aktualnih razmerah, ko svetovno bančništvo zaznamujejo rekordno nizke obrestne mere in vse močnejša digitalna konkurenca tudi nebančnih igralcev, vir lastništva niti ni bistven, pa se spomnimo dogodkov kakšno desetletje nazaj. Takrat se je odvijala globalna finančna kriza in slovenske banke s tujim lastništvom so sredstva usmerjale na matične trge, Slovenija pa je bila v sanacijo svojega bančnega sistema prisiljena vložiti okrog pet milijard evrov. Razlastitev takratnih delničarjev sistemskih slovenskih bank in imetnikov njihovih obveznic še danes ni dobila sodnega epiloga. Lastništvo bank je potemtakem še kako pomembno.
Slovenske banke in njihove lastnike sicer ta čas najbolj mučijo velikanski bančni prihranki prebivalstva in podjetij, ki so skupno krepko nad 30 milijardami evrov, v negotovih razmerah okrevanja med epidemijo koronavirusa in po njej pa ta sredstva ne gre brezglavo plasirati v posojila, sploh ker se lahko zgodi, da bi mnogi lahko ostali po koncu epidemije brez zaposlitve ali pa bodo podjetja, zlasti samostojni podjetniki, prisiljena zapreti vrata. Ob tem pa banke na presežke depozitov nad krediti plačujejo po 0,5 odstotka letno ECB-ju, in ti zneski se merijo v sto milijonih evrov in več. V tej situaciji niti bančni varčevalci niso navdušeni, saj za prihranke ne dobivajo obresti, še več, vse več slovenskih bank, z junijem še Nova KBM, se odloča za uvedbo bančnih ležarin za fizične osebe, resda za stotisoče evrov prihrankov posameznika, a vendarle. Da jim ponujajo praviloma bolj donosne vzajemne sklade in naložbena zavarovanja, pa ni enakovredna naložba, saj le-te prinašajo določeno tveganje, da del naložbe ob negativnih donosih izgubimo, na kar pa bančni varčevalci, še posebej v Sloveniji, niso pripravljeni.
Lastništvo bank je še kako pomembno
Sproščanje omejitvenih ukrepov na področju epidemije koronavirusa blagodejno vpliva na banke, saj se oživljajo številne trgovine, znova prodajajo nepremičnine, avtomobile in opravlja se večina storitvenih dejavnosti. Resda ob določenih omejitvah, a vseeno. Številni oživljajo svoj posel, obenem pa začenjajo kopneti bančni prihranki, ki so jih mnogi (na)kopičili, ker niso mogli trošiti "na polno". Če se vrnemo h končanju združevanja Abanke in Nove KBM, lahko napovemo, da dobivamo, za zdaj še s sedežem v Mariboru, močno bančno institucijo, ki bo ob 2000 zaposlenih na slovenskem trgu dihala za ovratnik od nekdaj največji NLB. Ali pa bomo s tem dobili še bolj konkurenčno bančno ponudbo v Sloveniji - v banki menijo, da ja -, bodo pokazali prihodnji meseci in leta njihovega poslovanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
