Sanja Verovnik
Ali je terasa pokrita, ali ne, ne vpliva veliko na izbiro zunanje talne obloge, opozori Matjaž Žnidaršič iz podjetja Alpod. Razlika je le v tem, poudari sogovornik, da je nepokrita terasa bolj izpostavljena zunanjim vplivom, s tem pa zahteva pogostejše vzdrževanje.
Obstojnost in naravni videz
Sodobne zunanje obloge so lahko lesene ali iz lesnega kompozita, imenovanega WPC. Gre za deske z naravnim videzom in veliko obstojnostjo, ki ne potrebujejo vzdrževanja, pojasni sogovornik iz Alpoda.
Če pa hočete pravi les, so med najprimernejšimi za terase lesene talne obloge iz eksotičnega lesa: tik, cumaru, ipe, garapa so najbolj odporni proti trohnobi, lesnim insektom ... “Zavedati se moramo, da je les naraven material in tako podvržen spremembam zaradi zunanjih vplivov (voda, temperatura, svetloba). Zaradi njih po določenem času posivi, saj pride do oksidacije lesa, na površini in čelih se pojavijo razpoke. Ne moremo se izogniti dejstvu, da les kljub visoki odpornosti ni večen. Naštete nezaželene spremembe lahko sicer zmanjšamo z zaščitnimi premazi, ki jih je priporočljivo obnavljati vsaj enkrat na leto,” pravi Žnidaršič, za srebrno patino na lesu pa svetuje uporabo premazov, ki ne vsebujejo UV-zaščite.
Previdnost pri vgradnji
Zunanje talne obloge lahko vgrajujemo na praktično vsako ravno podlago. “Zagotoviti je treba le ustrezno odvodnjavanje. Stoječa voda pod talno oblogo namreč vlaži deske, ki se lahko zvijejo. Poleg tega poveča možnost nastanka trohnobe in plesni ter propadanja desk,” pojasni Žnidaršič. V primeru betonske podlage svetuje odvodnjavanje z naklonom od ene do dveh stopinj. “Če betonske podage nimamo, je treba urediti drenažo. Pri vgradnji pazimo na ustrezno gibanje zraka oziroma prezračevanje pod talno oblogo, ki ga zagotavlja podkonstrukcija. Priporočamo, da je talna obloga nameščena vsaj 35 milimetrov nad tlemi,” še svetuje sogovornik.
