Slovenija oziroma vlada Janeza Janše se je zelo potrudila s pripravo in izvedbo 16. Blejskega strateškega foruma (BSF). Prišlo je kar 14 voditeljev držav ali vlad in številni zunanji ministri in pomembni mnenjski voditelji. Bil je to tudi velik varnostni in logistični zalogaj, sploh v težkih pandemičnih razmerah.
Letošnji BSF je postregel z izjemno dinamičnimi in živahnimi razpravami, v katerih so se kresala različna, celo kontradiktorna, a precej iskrena mnenja. In to kljub temu, da nekaj vabljenih zvenečih imen, kot sta odhajajoča nemška kanclerka Angela Merkel ali francoski predsednik Emmanuel Macron, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ni utegnilo priti na Bled. Morda je bilo zato nekoliko bolj opazno, da so gostitelji privabili predvsem tiste voditelje evropskih držav, proti katerim se v evropskih institucijah vse glasneje sliši očitek, da so skrenile s kurza evropskih demokratičnih vrednot. Seveda so v razpravah ti voditelji to zanikali. Vendar so to storili s tako prostodušno argumentacijo, ki je omenjene očitke prav premočrtno potrjevala. Kot njihov prvokategornik, madžarski premier Viktor Orban, na primer v razpravi o prihodnosti Evrope o tem, kako naj bi uresničili skupno evropsko migrantsko in azilno politiko. Rekoč, da bo Madžarska to reševala še naprej po svoje, saj je bila uspešna že pri velikem begunskem valu leta 2015/16. Začinil je to svojo odločenost v nasprotovanju skupnim evropskim politikam z nesramežljivo oznako, kako da so muslimanski begunci grožnja evropskim vrednotam in kulturi.
Drugi premierji so pri tem kimali ali pa tudi glasno izražali strinjanje. Nihče pa ni pomislil, da prav takšna soliranja najprej načenjajo trdnost evropske povezave, njene demokratične in civilizacijske vrednote. Kajti gre za popolno izključitev solidarnosti do članic EU, ki ležijo ob zunanji meji, in sploh za izključitev vsakršne empatije do nesrečnih Afganistancev. Tistih, ki jih je prav zahod skupaj z EU strahopetno prepustil strahovladi talibanov.
Ampak, kot rečeno, vsi se s tem le niso strinjali. Najbolj opazno predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pa tudi vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. Zanimivo, kajti Orban se je najbolj skliceval prav na tradicionalne krščanske vrednote, med katerimi pa ni omenil ljubezni do sočloveka v stiski.
To nas lahko skrbi, kot nas lahko skrbi tudi to, da so bili slovenski govorci nekako bolj na strani tistih, ki jim lasten egoizem pravzaprav že zastira pogled na širšo sliko današnjega sveta. In seveda moti tudi pogled na prihodnost Evrope, ki bo morala v vseh teh krizah, ki jo pestijo, od pandemije naprej, do reševanja afganistanskih begunskih kvot, do zelenega in digitalnega prehoda za okrevanje prizadetega gospodarstva in načetega podnebja, postati še bolj solidarna in povezana. Predvsem pa bo morala EU tudi pravočasno odkloniti vse avtoritarne težnje, ki grozijo, da jo bodo raztreščili na prafaktorje, saj ogrožajo njene izvorne vrednote, demokracijo, svobodo, vladavino prava, človekove pravice.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
