Božičnice

Ob koncu leta se v številnih medijih pojavijo članki o božičnicah, trinajstih plačah in drugih nagradah, ki jih za uspešno delo prejmejo zaposleni. Mnogi porečejo, da se s takšnim poročanjem predvsem gleda v denarnice posameznih zaposlenih, vendar se želi tudi opozoriti, kako pomembno je nagraditi zaposlene, da bodo ti čim bolj motivirani za delo, ob tem pa maksimalno učinkoviti in koristni za delodajalca. S tem marsikatero podjetje pridobiva nove kadre, sploh v sedanjih časih minimalne brezposelnosti, ko v Sloveniji ni lahko najti usposobljenega zaposlenega in si mnoga podjetja pomagajo z uvozom delovne sile iz tujine. Zato je toliko težje razumeti, zakaj podjetja leta 2021 tovrstne prejemke skrivajo pred javnostjo in nas novinarje odpravijo s tem, da sredi decembra še niso uspeli določiti višine tega izplačila, četudi vsi vedo, da božičnica bo in tudi približno kolikšna.

V sindikatih ob tem spomnijo, da je bila pred tremi leti sprejeta davčna spodbuda za izplačevanje denarnih nagrad zaposlenim ob koncu leta zato, ker so se prenekateri delodajalci izgovarjali, da bi te nagrade izplačevali, če jih država ne bi tako močno obdavčila. No, zdaj je božičnica do (trenutne) višine 1872,92 evra bruto ali 1459 evrov neto povsem oproščena plačila dohodnine, zgolj prispevki delavca, kar mu bo štelo v pokojninsko osnovo, in pa delodajalca se plačajo, pa so mnogi delodajalci prelomili obljubo in se izplačilu božičnic izogibajo. Čez nekaj dni ali mesecev pa bodo ti isti delodajalci tožili, kako težko zaposlijo delovno silo, sploh izobraženo in usposobljeno. Toda mnogi pozabljajo, da so že vrsto let meje EU za slovenske delavce odprte in da jih je, žal, na desettisoče bolje plačano zaposlitev našlo čez mejo, največkrat v Avstriji.

Izplačila, kot so božičnica, regres, tudi kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, so tako za delodajalca kot delavca najbolj ugodna. Z od popolnoma oproščenim plačilom tako dohodnine kot prispevkov za regrese do že omenjene zadnje povprečne državne mesečne bruto plače (trenutno 1872,92 evra) so želeli slovenske neto plače narediti bolj konkurenčne tistim čez mejo. Kajti pri tolikšnem regresu gre celotni znesek kot neto izplačilo delavcu. Zato v mnogih podjetjih izpostavljajo, da so dali prednost izplačilom teh maksimalnih, davka oproščenih regresov pred morebitno božičnico. Je pa treba paziti, ker mora biti regres, četudi je v več delih, izplačan do konca oktobra tekočega leta, saj decembra ni več mogoče izplačati dohodnine razbremenjenega regresa.

V nekaterih podjetjih, resda maloštevilnih, pa dajejo prednost čim višjemu plačilu dodatnega pokojninskega zavarovanja, v želji, da bi njihovi zaposleni po upokojitvi ob redni pokojnini prejemali čim večjo pokojninsko rento. A temu nasprotujejo predvsem mlajši zaposleni, katerih plače so na začetku praviloma nižje od plač starejših kolegov, obenem pa imajo višje stroške, saj si šele ustvarjajo družino in lastno streho nad glavo. Daleč najboljša kombinacija pa je, in tudi takšna podjetja imamo v Sloveniji, recimo novomeško Krko, kjer izplačajo maksimalen (neobdavčen) regres in božičnico in maksimalno še davčno stimulirano premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja, do 5,844 odstotka posameznikove letne bruto plače. Želimo si, da bi bilo takšnih podjetij čim več.