Carmine ostajajo, četudi gredo drugam

Minoritska cerkev je bila nocoj povsem polna in to ni nikogar presenetilo. Domača kulturna publika je, drugače kot domača kulturna politika, vedno vedela, kakšen privilegij je poslušati zbor Carmina Slovenica (CS). Melita Forstnerič Hajnšek je imela privilegij, da je zbor poslušala na vseh kontinentih, po vsem planetu. Iz teh popotovanj, sprotno izpisanih in kasneje reflektiranih, je nastala knjiga Planet Carmina.
Moderatorka pogovora Darka Zvonar Predan si je za opis knjige izposodila glasbeno terminologijo: gre za polifonijo in sozvočje izumirajočih novinarskih žanrov, reportaž, pisem, komentarjev ... Prvi v knjigi objavljeni zapisi so stari petnajst let, z gostovanja CS v Vatikanu, knjiga pa je nastajala sedem let, pravi Melita Forstnerič Hajnšek. Zaradi "hromečega spoštovanja" do dela Karmine Šilec in zavesti, da bi nalogo morala opraviti muzikološka stroka. Stroko delo še čaka, uvid subtilne spremljevalke in opazovalke pa je drugače neprecenljiv. V največjih in najprestižnejših dvoranah in v majhnih kulturnih domovih je sedela med publiko in dihala z njo. Slišala je, kako je zbor osvajal svet s slovenskimi pesmimi in pesmimi vsakokratnega okolja, prestregala evforijo, ganjenost in tudi nelagodje, ker so punce pesmi gostiteljev zapele boljše kot izvirni pevci. Spremljala je njihov popotni vsakdan, ki je sistem brez napake. Seveda je brez napake, je rekla na predstavitvi Karmina Šilec, ko pa že doma enako resno kot pesmi zvadijo tudi vstopanje in izstopanje iz hitrih japonskih vlakov. Odgovornost se zgradi pri nas, da drugje aparat deluje. "Ansambli v tej starosti nimajo tako kompleksnih gostovanj," pravi Karmina Šilec. In seveda ansambli svetovnega slovesa niso tako produkcijsko podhranjeni. In vendar te neverjetno disciplinirane mlade punce delujejo skoraj lahkotno, pravi Melita Forstnerič Hajnšek. Kot da to pezo nosijo lažje, ker se zavedajo, da so del pomembne zgodbe.
Dirigentko so zaradi vrhunskega umetniškega in navsezadnje tudi logističnega vodenja večkrat povabili kot predavateljico na seminarje za vodje v poslovnem svetu. Na predstavitvi knjige pa je na vprašanje, katera vodstvena lastnost se ji zdi najpomembnejša, odgovorila: marsikdo ima veliko znanja, veščin in avtoritete, ampak vse to ne pomaga, če ne znaš inspirirati ljudi.
Melita Forstnerič Hajnšek je morala ugotoviti, da je spreminjanje "aranžmajev" njenega spremljanja turnej zbora žal dober pokazatelj somraka medijev. Na začetku so bili mediji sami pokrovitelji poti, pozneje pa so bila zanjo potovanja možna zgolj zaradi gostiteljskih povabil.